Triatlon Murska Sobota

V rokah, nogah in glavi je še ena tekma. Predvsem to slednje je največja pridobitev te preizkušnje, večja kot sam "upgrade" mišic. Več o tem pa v nadaljevanju. Tekmo, na kateri sem nastopil prvič, sem vzel kot pripravo na prihajajoče izzive. Drugega cilja kot priti zdrav v cilj in dati vse od sebe, zato ni bilo.

Tokrat sem se udeležil odprtega prvenstva slovenske vojske v triatlonu, ki pa šteje tudi za pokal Slovenije. Disciplina je zopet sprint (P:750m - K:20Km - T:5Km).

Rezultat:

(prva menjava je všteta v plavanje, druga pa v tek)

Faza	Čas	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	12':06"	23/6	n/a	n/a
menjava1	n/a	n/a	n/a	n/a
kolo	30':37"	15/6	n/a	n/a
menjava2	n/a	n/a	n/a	n/a
tek	26':57"	40/12	n/a	n/a

S skupnim časom 1h:09':40"
sem zasedel 24. mesto od 53 in
7/14 v kategoriji.

Kljub veliki geografski oddaljenosti prizorišča, pa mi tokrat ni bilo potrebno vstajati s kurami, :D saj imamo sedaj iz Ljubljanje skoraj celotno pot "tlakovano" z avtocesto, poleg tega pa je bil štart sprinta predviden šele ob 13:00. Budnica se, po slabih sedmih urah spanca, vključi ob 7:00AM. Ker pa sem že prejšnji dan vse pripravil, si lahko privoščim vsaj en "snooze" :). Ob 8:10AM sem z vso opremo vred v avtu in lahko se odpeljem proti daljnem severo-vzhodu Slovenije. Pot mineva brez posebnosti, čas si krajšam s poslušanjem Niet-ov(Vsak dan se kaj lepega začne!), dokler ne pridem do odseka ceste nekje med Mariborom in Mursko Soboto! Že doma sem pri prometnih informacijah slišal za neko nesrečo na tem koncu in cca.: 2h kasneje sem še vedno naletel na zastoj. Na srečo le za slabih 10 minut in kmalu se že vozim po mestnih ulicah tukajšnje metropole. Ker sem v teh krajih prvič, sem moral za navodila povprašati tudi domačine, ki pa sem jih, zaradi značilnega naglasa, komaj razumel :). Ko končno najdem prizorišče je čas za običajen postopek: prijava - ogled prostora, trase in stojnic - malica in WC - priprava opreme.

Že na samem štartu dirke se mi pripeti prva nepazljivost. Pri ogrevanju sem odplaval predaleč in nazaj na štart sem se vrnil zadnji, sicer v prvo vrsto, ampak "motor" je bil že v tretji prestavi! Do prve boje(cca.: 150m) mi kljub gneči uspe zaiti iz prave smeri, kar ni ravno vspodbudno :(. Boji sta sicer veliki, vendar pa ponesrečeno sive barve, tako da se ob kratkih dvigih glave iz vode le stežka opazita. Na srečo nisem med prvimi :) tako da plavam za penečo se vodo 20-30m pred mano. Po še nekaj krepkih popravkih smeri, nekje na polovici, pridem v pravi ritem, ki ga držim vse do "plaže". Takoj po "pristanku" pričnem razmišljati o tem kako se bom znebil neoprenske obleke, ki je zaradi razmeroma mrzle vode(19°C) dovoljena, jaz pa jo tokrat uporabljam prvič. Pred tem si celo pozabim odstraniti plavalna očala, kar pa na srečo nima posledic pri vzpenjanju po stopnicah, ki so nas ločile od menjalnega prostora. Po manjših težavah pri slačenju plavalne obleke, nameščajnu čelade ter številke in kljub močni vrtoglavici mi nekako uspe preiti na kolo v manjši skupinici štirih.

Čeprav je danes v pomurju lep sončen dan, pa nam vreme ni v celoti naklonjeno. Prvi del kolesarske etape, speljane v dveh krogih, se prične z vožnjo direktno proti vetru, ki piha zelo močno. V začetku se držim v ozadju, saj potrebujem nekaj časa da spravim obrate iz rdečega območja. Po nekaj kilometrih je vlečnima "konjema" dovolj zato uprizorita napad, jaz pa se odločim da grem za njima. Po prvem obratu(5Km), ko veter postane zaveznik :), prevzamem svoj delež na "špici" tudi jaz. Sodelovanje se lepo nadaljuje dokler jaz ne naredim neumnosti! Menjavo potegnem precej predolgo tako da na drugem obratu(10Km), ki je zopet v veter, nimam več moči da bi priključil. Sledi zelo samotnih 2Km solo vožnje v veter, kjer hitrost pade celo na 25Km/h. K sreči me nato dohiti nova skupina petih, kateri se uspem pridružiti. Tudi v tej skupini sodelujem v ospredju, nato pa v zadnjih dveh kilometrih omagam in na menjavo pridem sam. Tranzicija v superge mi, kljub krčem v meča takoj po sestopu, lepo uspe zato imam za prvimi sotekmovalci le kakih 100m zaostanka.

Razlika res da ni velika, vendar pa sedaj pride čas plačila za predhodnje napake, med katere štejem tudi zaužitje energijske ploščice le slabo uro pred štartom in nekaj požirkov napitka tik pred sestopom, saj ju še vedno čutim v želodcu. To za tek seveda ne more biti dobro, tako me poleg običajno trdih nog ter krčev v mečih, sedaj še napenja in tišči v trebuhu :S. Navkljub temu se trudim po najboljših močeh, a čutim da tempo ni za nikamor, poleg tega pa me še prehitevajo vsi po vrsti. Na celotnem tekaškem delu sem mogoče prehitel le dva tekmovalca, zmagovalec Bojan Cebin pa me je "napral" za cel krog(2.5Km). Spodbujanje nekaterih sotekmovalcev, gledalcev in kolega Karla, ki je imel zopet "razstavo" celotne trgovine, me pripelje do cilja, kjer si privoščim osvežitev in čestitam vsem, ki so bili tu že pred mano.

Sledi še razpravljanje s soborci o poteku dirke, slikanje v cilju, nato ponovno pakiranje opreme in odhod v bližnjo vojašnico na zasluženo kosilo in podelitev priznanj. Na koncu pa še dolga pot nazaj v belo Ljubljano in: Mission accomplished! :D