8. Mali kraški maraton

Letos nas je pričakalo lepše vreme, kot preteklo leto in ker takrat nisem tekel na vso moč, sem tokrat ubral ravno nasprotno taktiko. Cilj, mogoče vendarle preveč optimističen, je bil tempo 5'/Km.

Začnem skupaj s sodelavcem(na sliki na moji desni) in v prvih 4.Km imava dober tempo, s katerim sva nadokandila zaostanek iz 1.Km in si pritekla celo nekaj prednosti. Mogoče je bilo to celo malo predobro, kajti jaz mu potem ne morem več slediti. Po manjši krizi se, da bi nadoknadil izgubljen čas, prilepim za tekača in tekačico, ki sta zelo hitra. Držati se ju uspem 3-4Km do mejnega prehoda na vrhu klanca, potem pa ne morem več. Po hribu navzdol moram, kljub temu da mi pomaga gravitacija, upočasniti in si napolniti pljuča. Naprej tečem potem svoj tempo, a to je dovolj le za povprečno 5':12"/Km. Kljub temu nisem preveč razočaran, saj je teren tukaj zelo razgiban, klanci pa ne omogočajo velikih hitrosti. Naslednje leto moram ta čas zagotovo popraviti.

Rezultat: z neto časom 1h:49':44" sem se v absolutni razvrstitvi uvrstil na 693. mesto od 962

1. Priprave v Medulinu

S prijateljem Juretom sva se že pred časom odločila, da se preizkusiva v triatlonu, zato sva začela plavati. Samozavestno sva si zadala cilj: disciplina Olimpik na Bledu 2008. Ko sva na internetu zasledila oglas za priprave v Medulinu, sva si rekla: "To je to! To bo ravno za naju."
Little did we know what awaits us ... ;)

Kmalu je prišel je dan za odhod:

Pot nama, razen vetra, ni povzročala težav, saj se ob tem letnem času, proti morju, še ne vijejo kolone turistov. Brez večjih težav najdeva hotel, kjer v veži počakava organizatorja. Šele tedaj se deloma zaveva v kaj sva se spustila. Na pripravah so sami (pol)profesionalni tekmovalci, med katerimi so tudi reprezentanti Slovenije, otroci in mladinci ter midva, "atletičarja", kot naju je krstil organizator Miloš.

Ker je po namestitvi in kosilu slabo vreme še malo počakamo, potem pa na kolo. Pomlad se je komaj začela in v nogah imam le kakih 50-60Km, zato po dobri uri ne morem več držati tempa skupine. Juretu gre dobro; Spin aerobika v fitnesu se očitno obrestuje. Kljub temu se skupaj z mano odpravi nazaj, saj je bil za ostale to šele začetek! Veter je močan in pot nazaj ni lahka, ker sedaj nimava več nikogar, ki bi nama rezal pot. V hotelu do večera počivava, potem pa na razplavanje in večerjo po kateri sledi sestanek, kjer se seznanimo s planom priprav. Ker sva za mladince prestara(ne predobra, kot se bo iskazalo!) naju dodelijo k "profijem". Naslednje štiri dni se izmenjujejo trening-hrana-spanje, za drugo ni bilo časa(beri: moči).

Plavanje se vsak dan prične ob 7:00 AM v bazenu in traja cca.: 1h:15'. V nasprotju s pričakovanji ima Jure z zgodnjo uro večje težave, čeprav sem jaz proti njemu pravi zaspane. Po treningu je na vrsti samopostrežni zajtrk :D. To je moj najljubši del dneva. Apetit je gromozanski, dobrot pa na pretek. Ko pojem začutim utrujenost, zato grem, po kratkem obisku cyber caffe-ja, v sobo na počitek.

Opoldan še vedno piha burja, vendar vseeno sledi prvi tekaški trening. Za ogrevanje, v močnem vetru, pretečemo 3Km in potem še 5 x 2Km. Slabo vreme nama gre na roko, saj nikakor nisva sposobna treh treningov na dan. Ker kolesarjenje odpade izkoristiva prosti čas za: spanje. Po večerji, namesto čiščenja kolesa, odideva spat. Naslednje jutro je Jure še vedno utrujen, zato plavanje in kolesarjenje nadomesti s krajšim regeneracijskim tekom, sam pa se s "profiji" odpravim na kolo. Po cca. 30' se na vrhu klanca obrnem, ker jim ne morem več slediti. Vrnem se v hotel in grem še na kratek tek.

Predzadnji dan se nas usmili celo vreme in nad Istro posije sonce. Šele sedaj se letovišče pokaže v vsej svoji lepoti. Ta dan sem, po obveznem jutranjem plavanju, izkoristil za kolesarski trening, šel sem do Pule(cca.: 10Km) in nato še na poligon(beri: plažo), kjer smo z mlajšimi delali vaje za tehniko vožnje s kolesom. Jure med tem počiva v hotelu, saj si je na dopoldanskem teku zvil gleženj.




V nedeljo se po zajtrku, kljub lepemu vremenu, odpraviva domov. Jure je poškodovan, jaz pa preveč utrujen za še en trening. S to izkušnjo se odpravljava v nove boje, ki naju čakajo na poti do cilja. Prepričan sem, da bo od sedaj naprej, marsikatera ovira v glavi, precej manjša.