sobota, 13. september 2008

6. Triatlon Bled


Po 12 dnevnem relativnem(treningi so bili lahkotni oz. turistični) in deloma prisiljenem(na srečo le rahel zvin gležnja) počitku, je prišel veliki dan. Pred enim letom sem si zastavil cilj: nastopiti na državnem prvenstvu v olimpik triatlonu. Danes se sanje uresničujejo! Moj trud pa je bil zabeležen tudi na nacionalni televiziji TV SLO.

Disciplina olimpik obsega: 1500m plavanja, 40Km kolesarjenja in 10 Km teka. Letos tekmovanje poteka na Bledu, ki pa nas pričaka s slabim vremenom. Še pred dvema dnevoma je bilo 25 stopinj C, danes pa je samo 15C. Kljub temu je voda topla(24C), zato neoprenske obleke niso dovoljene, niti potrebne.

Tokrat sta me zopet spremljala Jure in Maja, ki sta tudi zaslužna za vse slike in posnetke. Na tem mestu se jima zahvaljujem za njuno vztrajnost v slabem vremenu in tudi dobrodošlo spodbudo ob progi.




Rezultat:





















FazaČasMesto (Abs/Kat)
plavanje 34:2666/14
menjava11:1250/9
kolo1:19:1158/12
menjava21:3484/19
tek53:5084/18


S skupnim časom 2h:50':14"
sem zasedel 70. mesto od 97 in
15/19 v kategoriji.






Ker je bil štart predviden ob 10:20 AM, sem moral biti "auf" že ob 6:30. Najprej sem, še napol v spanju, pojedel zajtrk in popil kavo. Potem sem že nekaj videl :) in sem lahko pripravil še zadnje stvari ter vzel kolo in se odpravil od doma. Ker imam sedaj že nekaj izkušenj sem se zavedal logističnih problemov, zato sem večino opreme natovoril že prejšnji dan. Na cesti nato ni bilo nobenih posebnosti, pa tudi s parkiranjem ni bilo težav, tako da sem bil v slabi uri že na Bledu.

Ko sem prispel sem najprej odšel v prijavni prostor, kjer sem dobil štartno številko in čip, nato pa je bilo potrebno čim prej najti WC :). Po krajšem razgledovanju okolice in kramljanju z znanci sta se mi pridružila še oba fotografa, ki sta iz Ljubljane krenila kasneje. Ob 9:15 se je odprl menjalni prostor kamor sem pretovoril vso opremo, nato pa je bilo potrebno le še počakati na start. Kot da ne bi dovolj nelagodja povzročali že "metuljčki" v trebuhu, je tik pred startom začelo še močneje deževati, zato sem komaj čakal da skočim v vodo in se malo ogrejem :).

Ker sem se tokrat prvič podal na tolikšno razdaljo, sem začel z rezervo, kar se mi bo na koncu še kako izplačalo. Za razliko od Kočevja, kjer sem startal zadnji, sem imel tokrat okoli sebe veliko sotekmovalcev, zato je bilo lažje ohranjati pravo smer, pa tudi "zaveterje" malo pomaga. Po nekaj uvodnih minutah gneče, se je le ta razkadila in ostal sem v manjši skupinici s katero sem potem zaključil prvi in nadaljeval v drugi krog. Ob drugem(zadnjem) izhodu iz vode me je malo zaneslo in padel sem na sotekmovalca, ki se je ravno trudil zlesti iz vode. Kljub temu sva lahko oba nadalejvala v menjalni prostor.

Kolesarskega dela sem se obenem veselil in bal, saj je bila cesta mokra in spolzka, kar je nevarno predvsem v ovinkih na spustih, ki jih tu ni manjkalo. Trasa je bila zahtevna, saj je na dveh vzponih v enem krogu, skupne višinske razlike kar 80m. V drugem krogu(od šestih) sem na spustu po obratu v ovinek pripeljal s preveliko hitrostjo, zato me je odneslo na nasprotno stran, kjer sem kontrolirano, a za las zgrešil in močno prestrašil nasproti vozečo triatlonko iz Italije[ugotovil po njenem "sočnem" kriku :)]. Dogodek me je izučil in v naslednjih kilometrih nisem imel več bližnjih srečanj s trdimi predmeti :), čeprav sem bil na spustih, glede na nekatere druge, kar hiter(max. cca. 55 Km/h).
Ker sem šel tudi na kolesu z rezervo, ter sem si med potjo še večkrat raztegnil meča, me tokrat ob sestopu niso zgrabili krči, zato sem lahko hitro stekel na zadnjo menjavo. Ko sem si obuval nogavice(da me ne bi ožulilo), sem začutil pekoče odrgnine pod pazduhami(od plavanja, čeprav sem se namazal s kremo) in okoli stegen, kjer me je odrgnil dres. Bolečino sem odmislil in se podal v kar hiter tek. Najboljši so medtem že zaključevali s tekmo. Po dobrem kilometru pa je prišel trenutek resnice! Noge so bile že pošteno utrujene in na meji krčev, tako da sem moral tempo upočasniti in ga vseskozi nadzorvati, da ne bi prišlo do hoje ali odstopa. Tudi tekaška proga je bila lepo razgibana, zato mi je kar odleglo, ko sem po treh krogih lahko zavil v cilj.

V cilju sem bil, predvsem od kolesa, zelo umazan zato sem še enkrat skočil v toplo jezero, pospravil opremo, pojedel porcijo makaronov in še pred ponovno zaporo ceste, odšel domov.

Rezultat je bil v okviru pričakovanega, zato sem s celoto zadovoljen. Malo sem le razočaran nad plavalnim delom, saj sem pričakoval čas okrog 30 min. Naslednje leto je cilj za 10 min izboljšati ta čas. Bomo videli, če mi bo uspelo ;).

Še video moje dirke(30MB):