nedelja, 27. marec 2011

11. Mali kraški maraton

In že smo nazaj ...! Tudi zima, kot vsak letni čas, hitro mine in ponovno so na sporedu tudi tekmovalne preizkušnje. Po dveh letih sem se v Sežano, na Mali kraški maraton, vrnil na najdaljšo, polmaratonsko razdaljo. Trenutna forma ni slaba, saj v mrzlih mesecih nisem "zabušaval". Načrte mi je malenkost prekižal le prehlad, ki me je napadel 14 dni pred mojo prvo letošnjo tekmo. 5 dni sem deloval le na relaciji: postelja - služba - postelja, kar mi je pobralo kar nekaj moči. To se je potrdilo že na prvih treningih po izboljšanju stanja oz. zadnjih pred samo prireditvijo. Fizično in pa tudi psihično se nikakor nisem počutil 100%-nega, zato so bila pričakovanja nejasna. Vsekakor sem pričakoval nov osebni rekord trase, saj lani zaradi težav s kolenom nisem nastopil, dosežek izpred dveh let pa bi moral preseči tudi "brez ene noge" :).

Rezultat: z neto časom 1h:30':01" sem se v absolutni razvrstitvi uvrstil na 155. mesto od 1212(148. bruto) ter 32. mesto od 191(31. bruto) v kategoriji moških med 30 in 34 leti, hitrejših pa je bilo tudi 6 polmaratonk.


Podrobnejši pregled (Garmin Connect):
(Po Garminu sem pretekel dobrih 150m več)
KilometerČas odsekaTempo(AVG) Skupni časPulz(AVG)Pulz(MAX)
520':42"4':08"/Km20':42"166.6175
1020':39"4':08"/Km41':21"166.8172
1520':35"4':07"/Km1h:01':56"165.6169
2022':33"4':30"/Km1h:24':29"162.6167
215':23"4':29"/Km1h:30':01"165.5171












Zopet smo lahko cel teden poslušali fatalistične napovedi "vremenkotov" o ponovni vrnitvi "tete Zime" od katerih, kot ponavadi (in nadvse zaželjeno), ni bilo nič. Na poti je padlo nekaj kapljic, ob prihodu v Sežano se je tudi močneje ulilo, vendar pa je bilo do štarta še 1h časa, kar je bilo povsem dovolj da padavine ponehajo. To se je tudi zgodilo in po prevzemu štartne številke ter ureditivi zadnjih podrobnosti/priprav, sem na bližnjem stadionu pričel z ogrevanjem. Nalogo sem v 15 minutah zadovoljivo opravil, nato pa sem se preko ograje prerinil za štart v ospredju.

Prvih 400m, kjer je cesta ozka in ovinkasta, je potrebno "odpeljati" krajši slalom, potem pa se gneča že dovolj razredči, da lahko nadaljujem v svojem tempu. Začnem kot ponavadi hitreje od predvidenega, vendar pa tokrat ni tistega občutka začetne lahkotnosti, temveč je že od začetka čutiti le napor, ki drugače nastopi šele kasneje, v drugi polovici razdalje. Kljub temu v takem tempu vztrajam, saj ne bi bilo prvič da se počutje po nekaj kilometrih izboljša oz. stabilizira.

Na 3. kilometru, ki pelje skozi Lipico, se začnem zavedati, da temu tokrat najbrž ne bo tako. Zaenkrat še tečem skupaj s starim in novim klubskim sotekmovalcem Mirotm ter še nekaj drugimi tekači, a naloga sploh ni lahka. Pogoji za tek so, kljub nekaj vetrovnim odsekom kar je za te kraje povsem običajno, odlični. V trenutkih, ko se zračne mase začno v "napačni" smeri premikati hitreje, je zelo pomembno in dobrodošlo zavetje večje skupine, ki pa je tokrat žal nimam. V zadnji vzpon pred prestopom državne meje in sledečim daljšim spustom, nekje na 5. kilometru, spustim Mirota in njegove sopotnike naprej ter nadaljujem v družbi osebne trenerke Špele Plantan.


Naslednjih 8 kilometrov, ko se trasa večinoma spušča, tečemo v manjši skupinici, na čelu katere se v duhu sodelovanja tudi izmenjujemo. Na 13. kilometru je tempo zame pretežak, saj sem že ves čas v coni neudobja, pulza pa nikakor ne morem dvigniti nad 170 udarcev/min. Noge bi sicer bile voljne, vendar pa v telesu ni tiste prave moči, ki je bila prisotna ob lanskem osebnem rekordu polmaratona v Ljubljani, ko sem bil, kljub dolgi sezoni in precejšnji utrujenosti, v visoki formi. Ko se sprijaznim s tem da danes pač ni moj dan in da na tej razgibani, težki a zanimivi trasi, prvič ne bom postavil osebnega rekorda te razdalje, se ustalim v nekoliko manj obremenjujočem tempu.

Do 16. kilometra se trasa spušča in do tam je, kljub ne 100% angažiranosti, tempo v okolici 4':15"/Km še kar soliden, potem pa pride zadnji in najtežji del proge. Zaključnih 5 kilometrov se nadmorska višina večinoma povišuje, zato moj tempo naraste nad mejo 4':30"/Km ter tam do konca tudi ostane. Proti koncu zadnjega kilometra poizkušam, v želji prebitja "magične" meje 1h:30', tempo dvigniti nekoliko višje, vendar mi to na koncu spodleti la za pičli 2 sekundi! Navkljub temu sem s tekom zadovoljen, saj je poleg neoptimalne priprave zaradi bolezni in pomanjkanja (težkih)tempo tekov, to šele začetek sezone.


Ne nepomembno pa je tudi nasledje motivacijsko sporočilo, ki so ga ob traso postavili organizatorji: "Srečen sem ker lahko tečem".

Te motivacijske table so letošnja posrečena novost. Levo koleno bo naslednjih nekaj dni malo boleče in otrdelo, vendar pa sedaj že vem da je zdravilo za to le preprosto razmigovanje/raztezanje, ki ga bom z veseljem tudi izvajal.



Na tej povezavi pa lahko vidite tudi prispevek z video vložkom o dogodku v publikaciji: Polet



In še rezultati nekaterih ostalih:
Mesto(bruto)NazivSkupni osebni časKomentar
1.
Primož Kobe
1h:06':20"Zmagovalec. Bravo!
22.Aljaž Pudgar1h:18':50"Triatlonec: ŠRK Celje 3Team
114.Miro Mavc1h:28':09"Triatlonec: ŠRK Celje 3Team
773.Borut Pahor1h:50':37"Predsednik vlade RS
946.Jure Boc1h:55':40"Prijatelj