5. Faaker See Triathlon

Po spomladanskem obisku severo-vzhoda severne sosednje države, sem se tokrat odpravil še na njen jugo-zahod, bolj natančno na olimpik triatlon, ki ga prirejajo v okolici jezera Faaker See.

Odločitve da namesto, državnega prvenstva v šprintu, ki je bil zaradi odpovedi v Kočevju(tudi časovno za 1 teden) prestavljen v Mursko Soboto, obiščem Avstrijo, nikakor ne obžalujem. Tekma je postavljena v idilično alpsko okolje z množično mednarodno udelžebo/konkurenco, organizirana na najvišjem nivoju ter po dobri stari avstrijski navadi, tudi solo (brez zaveterja oz. non-drafting). Edino kar mi ni bilo najbolj všeč je to, da je tekaška trasa, speljana v dveh krogih, potekala po večinoma makedamski podlagi ter s kar precej višinske razlike.

Rezultat:

[* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** T1(Garmin) vključuje še tek do menjalnega prostora *** V cilju sem čas(Garmin) prepozno ustavil]

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	26':19"	26':35"	79 / 26	n / a	n / a
menjava1	3':21"	2':56"	89 / 25	n / a	n / a
kolo	1h:02':10"	1h:02':19"	136 / 47	n / a	n / a
menjava2	0':49"	0':55"	29 / 10	n / a	n / a
tek	40':59"	40':56"	174 / 61	n / a	n / a

S skupnim časom 2h:13':42"
sem zasedel 100. mesto od 690 in
34/218 v kategoriji.

I. PRED

Po kratki noči(spal sem kakšne 3 ure), ki se je zame končala ob 6:00 AM, sem bil čez 35 minut že v avtomobilu ter kmalu(počakal/sledil sem Matjaž-u in David-u) tudi na poti proti prelazu Ljubelj.

II. PLAVANJE

Tokrat štrat ni bil iz vode, temveč se je začel z nekaj meterskim tek(c)om,  ki ga začnem iz druge-tretje vrste, zato je prvih 100-200m kar precejšnja gneča. Za nekaj trenutkov me prevzame nelagodje, potem pa se že naredi malo več prostora, da se da vsaj normalno dihati. Po nekaj cik-cak manevrih se prebijem v pozicijo ko lahko pričnem z lovljenjem lastnega optimalnega/maximalnega tempa.

Za razliko od drugih tekem mi je pri avstrijskih všeč to, da sem glede na konkurenco relativno dober plavalec :D, kar se vidi tudi po rezultatu. Do prve boje nekja malega "povandram" sem ter tja, predvsem ko diham na levo ali ko grem res na 100%, mi orientacija kar rada ponagaja. Kljub temu prehitim kar nekaj takih, ki so se že od začetka zapodili pred mene. Moram priznati da je občutek kar prijeten. Med drugo in tretjo bojo (plavalo se je v trikotnik) je dogajanje podobno, s tem da imam sedaj spremljevalca, ki plava v podobnem ritmu, tako da se malo lažje orientiram in motiviram. Do konca plavanja ujamem še nekaj rumenih-kapic, dohitim/prehitim pa tudi najpočasnješe modro-kapice(Elite I), ki so zaplavali 10 minut prej. Zaradi prevelike zadržanosti na štartu moram tudi tokrat celotno pot plavati brez "zaveterja", kar moram v prihodnje vsekakor popraviti.

II. T1

Ko pridemo iz jezerea sledi 500m dolg tek, pri katerem prečkamo tudi montažni most postavljen preko ceste na kateri že poteka kolesarski del tekmovanja, saj je štart potekal v več valovih. Moja skupina(Elite II), označena z rumenimi plavalnimi kapicami, je štartala predzadnja ob 11:10 AM, medtem ko so prvi štartali že ob 10:30 AM.

V krajši vzponček takoj na začetku se poženem kar odločno, a kot že po stari grdi navadi mi začne postopno zategovati levo zadnjo stegensko mišico, zato v tempu postopoma popuščam. Ko pridem do montažnega mosta se moram za nekaj sekund celo ustaviti in raztegniti prizadeto mišico. Po še nekaj pazljivo oddelanih metrih(predvsem po stopnicah) nemoteno nadaljujem naprej proti cilju.

III. KOLO

Kolesarski del obsega 4 kroge, speljane po cestah in skozi vasi okrog jezera ter je dolg dobrih 9Km. Začnem rahlo rezervirano, saj trase ne poznam in torej ne vem kje lahko pritisneš oz. kje nato malenkost počineš.

Najprej gre, do prvega kratkega položnega klančka, trasa valovito rahlo navzgor, potem se pred najvišjim delom spusti in s tem dobrodošlo omogoči prihod v glavni vzpon z veliko hitrostjo. Na tem delu je tudi veliko glasnih navijačev, kar nalogo še dodatno olajša. Sledi cca.: 1 Km spusta potem pa še en klanček, ki je po težavnosti nekako vmes med obema prejšnjima, za nagrado pa na vrhu ponuja okrepčevalnico. Od tu naprej se proga valovito, a konstantno spušča, dokler ne pride do svoje izhodiščne točke.


V tretjem krogu se pojavi tudi malo močnejši frontalni veter, zato s parimi sotekmovalci naredimo nekaj legalnih(vsaj z moje strani) menjav. Sodniki na motorju so bili, predvsem v mojih dveh začetnih krogih, kar prisotni, potem pa moram reči da jih nisem več opazil, čeprav to ne pomeni da jih ni bilo ;-) :-).

Vreme je bilo, glede na pasjo vročino v preteklih 14 dneh, zelo dobro(beri: oblačno in ne preveč vroče). V drugem krogu sem zaužil en gel, skupaj pa spil mogoče 1 bidon pijače ter se na okrepčevalnici nekajkrat polil z vodo.

IV. T2

Ker sem si pred štartom podrobno ogledal vhod in predvsem dobro zapomnil vrsto v kateri je bilo moje mesto, je druga tranzicija potekala brez problemov in je relativno glede na konkurenco, moj najboljši del tekme.
Uf, s čim se moram hvaliti? :-)

V. TEK

Za razliko od kolesarske trase mi je tekaška povsem poznana, saj smo pred štartom s kolegi po le-tej opravili ogrevalni krog. Ker vem kaj me čaka, mi morda prvič v življenju na tekmi v tekaškem delu uspe rezerviran/zmeren štart.
Trasa se v prvi polovici kroga (cca.: 2Km) konstantno vzpenja, po začetnih 200m, kjer je prva "vodna postja", pa tudi zavije na gozdno pot. Tek po tovrstni podlagi je precej otežen, med ogrevanjem sem si celo rahlo zvil gleženj, vendar na srečo brez resnih posledic. V kolikor bi bilo vreme izredno vroče, bi bil ta "izlet v divjino" (beri: senco) kar dobrodošel. Drugi del kroga je bolj prijeten. Ob nekaj manjših kuceljčkih se nenehno spušča ter nato po cca.: 1.5 Km za dober kilometer spet zavije nazaj na asfaltno(beri: hitro) podlago.

Kot rečeno začnem pazljivo in v klanec ne pretiravam, pulz držim v okolici 160 udarecv/minuto, kar je cca. 10 udarcev pod mojim anaerobnim pragom. Tak tempo se mi ne zdi pretirano težak, vendar pa je hitrost nekje v okviru planirane, zato vztrajam. Pričakoval sem povprečen tempo okoli 4':30"/Km za celih 9.3 Km, kar je malenkost bolje kot na zadnjih dveh tekmah v Zagrebu in Velenju. Mogoče bi moral ta cilj korigirati oz. postaviti nekoliko višje, saj so bile temperature precej nižje kot na omenjenih prizoriščih. Tako mi ostaja občutek, kot da nisem iztisnil svojega maximuma, a bodo nove priložnosti na voljo še letos! Kljub temu mislim da je to moj osebni rekord oz. najhitrejši olimpik, čeprav je primerjava med posameznimi tekmami zelo težka, če ne že nemogoča.

Po krajši razpeljavi, hitrem skoku v jezero in pod tuš ter ogledu končnih rezultatov se prijetno utrujen odpravim nazaj na sončno stran ;). Mislim da bo ta tekma na sporedu tudi prihodnje leto. Upam!

In še nekateri zanimivi rezultati :

Mesto Abs/Kat (bruto)	Naziv	Čas	Komentar
2. /  1.	David Pleše	1h:51':41"	Zmaga mu je ušla za 33 skund, bravo vseeno!
26. /  8.	Aljaž Pudgar	2h:06':01"	Bravo!
60. / 16.	Miro Mavc	2h:10':07"	Bravo!

3. Triatlon Velenje

Letos je državno prvenstvo v olimpijski distanci triatlona na Velenjskem jezeru organiziral novoustanovljeni klub iz Velenja. Tekma je bila do sedaj na sporedu le dvakrat, a si je že pridobila sloves kot precej zahtevna in selektivna. Tokrat pa je bil na veliko zadovoljstvo udeležencev narejen tudi velik preskok v kvaliteti organizacije. Prireditev je potekala dva dni in je bila res vrhunsko izpeljana. Vsaj kar se nedelje tiče, ko je bila na sporedu najdaljša disciplina, katere sem se udeležil tudi sam.

Rezultat:

[* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** T1(Garmin) vključuje še tek do menjalnega prostora]

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	26':53"	27':30"	21 / 8	29':57"	-2':27"
menjava1	4':04"	3':28"	74 / 15	0':49"	+2':39"
kolo	1h:05':11"	1h:05':14"	30 / 12	1h:2':45"	+2':29"
menjava2	0':49"	0':48"	17 / 6	0':51"	-0':03"
tek	43':30"	43':30"	23 / 11	48':22"	-4':52"

S skupnim časom 2h:20':33"
sem zasedel 24. mesto od 76 in
11/15 v kategoriji.

I. PRED

Na pot sem iz prestolnice odšel okoli 11AM, ter čez uro in pol, še pred zaporo ceste, prispel na "štajersko morje". Po prijavi in ogledu prireditvenega prostora sva se z Janezom odpravila na ogled, sicer dobro poznane, kolesarske trase in tako ob enem opravila tudi ogrevanje. Sledila je inštalacija v menjalnem prostoru in odhod na briefing oz. štart.

II. PLAVANJE

Pričnem v tretji-četrti vrsti, torej v gneči. Ker v takem ne morem plavati, poleg tega moram skrbeti še za svojega Garmina, še enega namreč ne nameravam puščati v nobenem jezeru več ;) (glej Bled 2010), se prestavim na levo stran skupine. Tam se voda hitro "počisti" in nato celo tekmo plavam sam. Navigacija mi tokrat ni ravno v ponos, kar precej je bilo vandranja levo-desno.

V drugem krogu, ko mi sicer uspe tehnično brezhiben skok na glavo, me zavede še nek čoln, na katerem je mož z živo rdečo majico. Majica je na veliki razdalji in ko na hitro pokukaš iz vode skoraj identična boji, ki služi za markacijo proge. Nekaj krepkih zavesljajev kasneje malo bolj natančno pogledam svojo tarčo, saj se imam že celo pot na sumu da precej vijugam, in začuden opazim da se orientiram po čolnu, kateri pa seveda pluje stran od boje! S tem splava po vodi [dobesedno, hehe :)] tudi želja da končno ujamem skupino, ki jo že lep čas gledam kakih 50-100m pred sabo, v kateri je tudi Janez.

III. T1

Po zaključku plavanja sledi cca.: 200m-ski tek po travi in na začetku rahlo navkreber. Do tu vse lepo in prav, potem pa me začne prevevati čuden/znan občutek v zadnji stegenski mišici. Tako je - krč! In to ne majhen. Raztezanje mi vzame skoraj 3 minute, v tem času pa me zagrabi trikrat in to v isto mišico. Ko agonija poneha se počasi odpravim na kolo in upam da se je "nebodigatreba" za danes poslovil.

IV. KOLO

Posledica "izležavanja" v menjalnem prostoru je da so si potencialni in verjetni kompanjoni na kolesu, privozili že lepo prednost ter še pomembeneje: formirali večje ali manjše skupinice. Na kolesarski progi so pogoji na las podobni lanskoletnim, ko je v stran ki je že tako bolj navzgor, tudi veter v prsa. To se "osamelemu jezdecu" pozna še toliko bolj. 

V mojem drugem krogu od petih, me za krog dohiti David, kateremu priključim na obratu večjega klančka. Na spustu je pred nami počasnejši tekmovalec in zaradi (varnega)prehitevanja le tega, mi v ovinku vodilna dvojica pobegne na neulovljivo razdaljo, zato spet nadaljujem sam. V tretjem krogu me pri uvozu v kamp dohiti Jaro, katerega nato sledim do obrata na manjšem klančku. Nazaj grede je najprej  zavoj v desno in nato skozi rondo v levo, tam pa mi na enak način kot že "vlak" poprej, uide tudi ta.

Spet sem sam, prehitim sicer sem ter tja kakšnega temoval-ca/ko, vendar nihče ni na podobni ravni da bi se mi priključil. V četrtem krogu me na podobnem mestu dohitijo še Mori, Harnold in Monika Oražem, katere uspem držati le malenkost dlje in sicer do rondoja, kjer se zavije v težji klanec. Tam mi po ponovnem šprintu zmanjka moči za držanje tempa navkreber in sem spet sam. Skupaj sem se tako v zaveterju vozil dobre 3Km od cca.: 38Km. To se mi na kratkih triatlonih še nikoli ni zgodilo, celo na Bledu ki je zaradi izrazitih vzponov še bolj selektiven, sem vselej našel vsaj enega konkretnega "sodelavca".

V. T2

Druga menjava poteka brez posebnosti in je pravzaprav dolgočasna, glede na to kar se je dogajalo prej, zato je ne bom posebej opisoval. Upam da bodo taki stavki v bodoče bolj pogosti :-) ;-).

VI. TEK

S tempom 4':15"/Km pričnem odločno in hitro, saj se trasa od začetka malo spušča, potem pa zavestno popustim v ritem med 4':40"/Km in 4':50"/Km kar pomeni srčni utrip od 162 do168 udarcev/minuto. Ne povsem na limitu, vendar še zmeraj spodobno za izredno težke pogoje, trenutno formo in dotedanji razplet tekme. Po koncu prvega kroga, ki je bil psihično in fizično zelo težak, me malo po okrepčevalnici v prst piči neznani leteči insekt. Mislim da je bil čmrlj, rumeno-črn, velik in debel. Bolečino v prstu zamaskira bolečina, ki jo čutim po vsem telesu, predvsem pa v nogah.

Med tekom me kar nekaj tekmovalcev prehiti za krog ali celo dva, vendar pa tokrat tudi sam vrnem nekaj podobnih "uslug". Zadnji pride na vrsto kolega Elvis, ki ima na obratu krog pred koncem cca.: 100m prednosti. Ker pot poteka tako da ga vidim, mi predstavlja idealno tračo za istrelitev še zadnjih preostalih "nabojev v cevi". Čez slab kilometer sva že skupaj, to pa je tudi razlog da sem s časom 4':25"/Km postavil svoj drugi najboljši čas kilometerskega odseka. Do cilja potem podobne priložnosti nimam več, saj ima naslednji v cilju še dodatnih 30" naskoka. 

Moja predstava je bila sicer precej daleč od idealne, vendar sem z nekaterimi elementi vseeno lahko zadovoljen. Tudi končni rezultat, ki je za 2':14" boljši od lanskega, je na "pravi strani radarja", vseeno pa ostaja pridih neuresničenih (z)možnosti.

V največjo "uteho" mi je dejstvo, da sem že 1 mesec brez pravega kolesarskega treninga, pa sem po praktično solo kolesu, vseeno odtekel skoraj 5 minut bolje kot lani, čeprav so bili pogoji enako brutalni. Pozna pa se tudi napredek pri plavanju, čeprav kar se tehnike tiče, na tekmi še vedno ne morem odplavati podobno kot na treningih v bazenu.

Mislim da bi bil ob "normalnem" razpletu dosegljiv čas okoli 2h:15', kar se samoumevno ponuja kot cilj za prihodnje leto. C U! ;)

In še nekateri zanimivi rezultati :

Mesto Abs/Kat (bruto)	Naziv	Čas	Komentar
1.	David Pleše	1h:52':58"	Zmagovalec, bravo! In član domačega kluba: http://www.trivelenje.com/
1.	Monika Oražem	2h:00':37"	Zmagovalka, bravo!
10.	Janez Klančnik	2h:06':09"	Johnny, bravo! :)

5. Ironman 70.3 St. Pölten - Austria

Moj prvi dolgi triatlon, serije IM 70.3, je uspešno za mano!

Tudi tokrat smo odšli v sosednjo Avstrijo, v cca.: 500Km oddaljen kraj St. Pölten, ki se nahaja blizu glavnega mesta Dunaj. Tam organizirajo, po št. udeležencev največje tovrstno tekmovanje na svetu! Letos sem stransko vlogo spremljevalca, gledalca in fotografa iz lanskega leta, spremenil v glavno vlogo aktivnega udeleženca - tekmovalca. Izkušnja iz preteklega leta je bila kar dobrodošla, saj sem že dobro poznal prizorišče samo in delno tudi ves postopek pred dirko.

Uradne razdalje za to disciplino so naslednje:
1. Plavanje:   1.9Km = z dodatnim 300m dolgim tekom med dvema jezeroma
2. Kolo:      90.1Km = z dobrih 800 metri višinske razlike v treh klan-cih/čkih[kakor za koga ;)]
3. Tek:        21.1Km = oz. polmaraton v dveh krogih po relativno ravninski, a ovinkasti, trasi

Primarni cilj je bil, kot vedno, priti živ in zdrav do cilja, vendar pa sem si poleg samoumevnega zastavil tudi tekmovalni cilj, opredeljen z osebnim neto časom. Do končne skupne številke sem prišel po naslednji enačbi: (Cilj: 4h:45') = (P: 30') + (T1: 3') + (K: 2h:30') + (T2: 2') + (T: 1h:35') + (5' rezerve)

Tega dosežka pa žal nisem uspel realizirati. Če te zanima zakaj in kako, beri naprej ...

Rezultat:

[* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** plavanje(uradno) obsega še tek do T1]

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	31':46"	32':33"	235 / 38	n/a	n/a
menjava1	3':42"	3':17"	152 / 25	n/a	n/a
kolo	2h:33':00"	2h:32':45"	195 / 50	n/a	n/a
menjava2	2':52"	3':02"	197 / 32	n/a	n/a
tek	1h:50':30"	1h:50':22"	616 / 119	n/a	n/a

S skupnim časom 5h:02':00"
sem zasedel 299. mesto od 1856 in
61/292 v kategoriji.

Po lanskoletni dobri izkušnji z najemom potujoče hiše, smo se tudi letos odločili da preverjenega recepta ne spreminjamo. Na pot smo odšli v petek 20.5 ter zgodaj zvečer že parkirali na praceli, ki bo naš dom v prihajajočem vikendu. Za razliko od lani smo morali uporabitit drug travnik, saj se na lanskoletnem že bohoti nov, do polovice zgrajen, nogometni stadion. Jah, v Avstriji se razvoj zgleda precej hitreje odvija!

Moja kategorija: Moški 30-35 let je označena z zelenimi plavalnimi kapicami, s štarta pa se okoli 7:40AM zapodi kot šesta! Pred nami s tekmo po vrsti začnejo: Profesionalci, moški od 18 do 30 let, vse ženske, moški nad 50 let in šafete. Skupaj več kot 800 tekmovalcev.

Na štartu se preventivno postavim za tiste najbolj zagnane v prvih vrstah in se s tem izognem nepotrebnemu prerivanju oz. t.i. efektu: "pralnega stroja". S tem v absolutnem merjenju časa izgubim le kakih 10", kar pa je z mojega vidika zanemarljivo. Mislim pa da se je tega, zaradi lastnih ali tujih negativnih izkušenj iz pretekosti,  zavedala tudi velika večina nastopajočih. Kljub previdnostnim ukrepom se gneči v celoti vendarle ni mogče izogniti in tako prvo polovico plavalnega dela(cca. 1Km), kolikor je razdalje v prvem jezeru, preplavam v gneči "pingvinov".

Iz tega razloga in pa dejstva, da zaradi pomanjkanja tovrstnih trenigov, plavanje v neoprenu ni moja močnejša stran, mi plavalni del triatlona ni v preveliko zadovoljstvo. Gre le za borbo kako čim prej preiti v naslednjo fazo. Po cca. 17 minutah se končno dokopljem do vmesnega kopnega na poti do prve menjave. Izhod iz vode ter dobro minuto in pol dolg tek mi ne povzročata težav, se pa srčni utrip pri tem nekoliko dvigne, kar občutim v prvih nekaj 100 metrih drugega polčasa v vodi. Sedaj je število sotekmovalcev, kljub kar nekaj zaostalim iz prejšnjih valov že precej manjše, zato lahko pri izbiri smeri uživam v večji svobodi. Letos na izhodu iz drugega jezera niso postavili velikega napihnjenega oboka, ki je viden že od daleč, zato je bil treing dan poprej še toliko bolj pomemben, saj sem se zaradi te izkušnje lahko precej dobro orientiral.

Bolj ko se pribljižujem obali bolj razmišljam o vseh korakih, ki jih moram opraviti na poti do odprte ceste na kolesu. Najprej moram do polovice sleči neopren, kar vključuje tudi odpenjanje in zapenjanje zapestne ure Garmin. Nato moram na stojalih poiskati svojo vrečo s kolesarsko opremo, v tranzicijskem šotoru nadeti čelado, očala ter številko, do konca sleči neopren, ga pospraviti v to isto vrečo, ki jo nato na izhodu oddaš prostovoljcem. To mi vzame okrog 35". Do kolesa, ki se nahaja v srednji od treh vrst, me nato loči cca. 150m teka ter potem še kašnih 300m do črte, ki dovoljuje naskok :) na kolo. Bosonogi tek po asfaltu posejanim s kamenčki mi kar "nagrize" podplate, vendar pa kaj kmalu ta neprijeten občutek izgine.

Na kolesu že od začetka nisem osamljen, vendar pa o kakšni gneči ne morem govoriti. Pričnem rahlo rezervirano in nekaj tekmovalcev, ki pridejo od zadaj spustim predse, vendar jih držim na dovoljeni razdalji oz. "primem" njihov tempo. Takoj od začetka in potem celotno pot vozim večinoma po levi strani desne polovice cestišča, saj kar pogosto prehitevam posameznike ali pa cele skupinice tistih, ki so štartali tudi do 35' prej. Kaj kmalu se jaz in še dva, trije ustalimo v podobnem tempu ter se periodično izmenjavamo, prehitevamo. Sam se vseskozi držim predpisane razdalje 10m, tudi drugi pa se, razen občasnih izjem tega kar pošteno držijo. Seveda razdalja velikokrat pade pod to mejo, vendar pa se zavestno trudim da ne bi prišel v nedovoljeno situacijo. Sodniški nadzor je takoj od začetka precej pogost, saj me na manj kot 20Km avtoceste kontrola doleti že vsaj 4-5 krat! Ker nad mano oz. mojo skupino nimajo nobenih pripomb, smatram da smo izkoriščali kolesarjenje v legalnem zaveterju.

Po dobrih 30 minutah in koncu avtocestnega dela, na katerem se rahlo valovita trasa konstantno spušča in nas ovira bočni/frontalni veter, se prične prvi, cca. 4Km dolg vzpon. Na vzponu je gneča kar precejšnja tako da pravila o vožnji na razdalji, brez zaveterja, praktično ni mogoče upoštevati, česar so se zavedali tudi sodniki. Do tu sem, poleg tistega v menjalnem prostoru, zaužil še 2 majhna gela, kar mi je zadostovalo za pokrivanje energetskih potreb in morda še bolj pomembno, ni povzročalo nobenih prebavih motenj. Sledilo je 7Km spuščanja, vmes je bil le kakih 500m dolg klanček, do regionalne ceste ob reki Donavi. Naslednjih 27Km je bolj kot ne ravninskih z nekaj manjšimi kuceljčki ter zelo rahlim postopnim vzpenjanjem. V tem segmentu sem, ravno tako brez težav, z vodo poplaknil še nadaljna 2 gela ter se še naprej počutil odlično. Ker do sedaj nisem še nikoli zaužil več kot 2 gela naenkrat, je bila tudi to ena izmed neznank.

V čudovitem vremenu in razgibani kolesarski trasi sem resnično užival. K temu je pripomogel tudi veter v hrbet :-D, ki se je pojavil v zadnjem delu vožnje ob drugi najdaljši evropski reki. Ko smo zavili nazaj proti vzhodu je v opozorilo najprej sledilo 2Km vzpona z 2-3% naklonom, potem pa se je začelo zares. V 5Km kar konkretnega vzpona smo opravili 270 višinskih metrov, to pa je povzročilo precejšenj padec v skupni povprečni hitrosti, ki ga je nato izredno težko nevtralizirati. Na vrhu je okrepčevalnica, zraven pa tudi kazenski boks, ki pa ni povsem prazen!;) Iz ponudbe vzamem le bidon z vodo, saj sem se drugega, v katerem imam izotonično mešanico, zaradi občutka sitosti komaj dotaknil. Najbrž napaka!

Potem ko spijem nekaj požirkov vode ta bidon odvržem, saj pričakujem da bo na koncu okrepčevalnice spet voda in bom tam vzel novega. Voda je tam sicer bila, vendar pa za razliko od prejšnje okrepčevalnice, le ta ni bila v bidonu temveč v običajni plastenki, ki pa je bila na srečo dovolj široka da v nosilcu na kolesu ni poskakovala. Sledi 8Km dolg, ne preveč nevaren spust, na katerem pa že čutim zmerno utrujenost. Sedaj sem na kolesu že več kot 2h in čeprav sem si prizadeval srčni utrip ohranjati okrog 160-165 udarcev/min, mi je nekajkrat, še posebej na vzponih, pobegnil tudi čez. Celotno pot, razen vzponov ter občasnih raztegovalnih odmorov, sem prevozil v agresivni aero poziciji kar je v navezi z obremenitvami pri hribolazenju, zelo utrudilo moje mišice spodnjega hrbta, kolkov ter ritne mišice. Ravnotako se je zgodilo prvič da sem v takšnem položaju prevozil tako dolgo časa in/ali razdaljo in če bi me pred kakšnim mesecem, ko še nisem do fines nastavil svojega kolesa, vprašali ali sem tega sposoben, bi prepričljivo odgovoril z: NE. S tega vidika sem s svojim krstnim nastopom lahko zadovoljen.

Na drugo menjavo sem se podal s hitrim in odločnim skokom s kolesa, saj se morebitnih krčev zaradi tako dolgega kolesarjenja nisem bal. Imel sem prav, nekaj 100m dolg tek ob kolesu nazaj do mojega štartnega prostora je minil brez težav, tudi vrečko s tekaško opremo sem hitro našel in nasploh sem s tehnično izvedbo obeh menjav lahko zadovoljen, kar potrjujejo tudi številke. Le te kažejo da bi bil, če bi tekmovali samo v menjavah :-), hitrejši od še cca. polovice tistih, ki so bili na koncu pred menoj. Je pa res da, če si navajen hektičnih menjav iz krajših tekmovanj, kjer je vsaka sekunda še toliko bolj pomembna, potem je čas, ki ga imaš na voljo tukaj pravi luksuz.

Na teku pričnem dobro, vendar pa sem, prvič v življenju, že čutil uničujoče posledice dolgega kolesarjenja. Kljub vročini in zavestno vzdrževanem nivoju srčnega utripa na 160 udarcih/minuto, mi tempo okoli 4':20"/Km ne pomeni prevelikega napora. RPE recimo okoli 85%. V prvih 400m mi pot prekriža krajši, cca. 50m dolg klanček, ki takoj pošlje alarmne signale v moj centralni nadzorni sistem. Mišice v nogah namreč pričnejo hitro in nevarno otrdevati proti krčem. Navzlic temu me ne zgrabi panika in navzgor nadaljujem bolj previdno, medtem ko na ravnini napetost malenkost popusti. Najbolj me bolita spodnji notranji stegenski mišici, kar je najbrž rezultat specifičnega obremenjevanja pri kolesarjenju. Po prvem, od treh obiskov stadiona ter arene, kjer je BTW vzdušje naravnost fenomenalno, mi na drugem naslednjem klančku, ki drugače sploh ni omemebe vreden, boleče zakrči mišico na zgornjem notranjem delu stegna. Za nekaj sekund se ustavim, malo raztegnem in v upanju, da so težave le prehodne, nadaljujem do naslednje okrepčevalnice s sedaj že nekoliko upočasnjenim ritmom.

Stanje se žal ne izboljšuje in vedno bolj mi je jasno, da tako ne bo šlo več dolgo.  Mišice so tako zelo trde, da je vsak korak podoben npr.: 10 ponovitivi na fitnes napravi z maksimalno obremenitvijo. Bolečino nekako še prenašam, omejuje pa me tudi strah pred močnim krčem, ki bi že tako veliko bolečino povečal na nepredstavljivo. Na 5. Km, ko s poti ob reki zavijemo navzgor(!) čez most, imam naslednjo prisilno kratko "pavzico". Po nekaj sekundah spet nadaljujem in na mostu, malo pred naslednjo okrepčevalnico v stavbnem kompleksu, me dohiti sotrpin Bernhard, s katerim sva prevozila večino kolesarske proge, zaostal pa je na zadnjem vzponu. Po krajšem pogovoru sva že mimo "štantov" in v solidnem ritmu okoli 4':30"/Km. Energije sem imel dovolj, saj sem od zadnjega kolesarskega vzpona do tukaj zaužil še 3 dodatne gele in na tekaških okrepčevalnicah popil vse kar je organizator ponujal. Morda celo preveč, saj me je nato kar malo tiščalo v želodcu.


Vse to pa je prekinilo to kar sem napovedoval že ves čas - krč. Ravno ko me Janez, ki je štartal v 2. valu, prehiti za 1 krog, me najprej zategne v eno zadnjo stegensko mišico, nato pa ko se ustavljam, še v drugo. Manjši trzljaji pa se pojavljajo tudi po drugih, že prej omenjenih mišicah. Po 1 minuti čakanja da krč popusti poizkušam nadaljevati, kar pa momentalno sproži novega. Vzamem si še kakšni 2 minuti raztegovanja, kar vendarle zadošča. Do tu sem, čeprav sem že porabil vseh 5 minut vkalkulirane rezerve, še nekako bil na planu 4h:45', po tem pa mi je postalo jasno da s tem ne bo nič. To me je kar precej potrlo in v glavo so se prikradle grde misli. Kadar s hojo mišice rahlo sprostim, lahko nato z lahkoto kar se dihanja, pulza in moči tiče, za kratek čas držim ritem, ki bi mi zadoščal za izpolnitev cilja. Po nekaj 100m pa mišice vsakokrat ponovno otrdijo in tempo posledično vedno znova zavestno spustim na okoli 4':50"/Km.

Do konca potem sicer nimam več težav s krči, zaradi počasnega teka pa opustim tudi redno hlajenje z mokrimi spužvami("MACCAs boobies") in preneham z zauživanjem gelov, saj nič od tega več ne potrebujem. S povprečnim pulzom okrog 150 utripov/minuto se počutim kot bi bil "na šetalištu", ne pa na tekmi :-(.

Ravno ko zaključim s prvim krogom in grem že drugič v areno, napovedovalec glasno najavlja prihod Janeza v cilj. Ko sem šel prvič, sem pa ujel končnega zmagovalca Filipa iz Češke, tako da imam očitno kar dober timing ;-). V tem trenutku Janezu zelo zavidam da je on s tekmo že končal, mene pa čaka še en krog oz. 10Km. V tem času, pribljižno 55 minut, se s tempom počasnejšim od 5':00"/Km le še "borim za živiljenje", na okrepčevalnicah pa tudi hodim. Edina 2 kilometra, ki ju v tem obdobju pretečem pod to mejo, sta 12-ti in pa zadnji 21-ti. 12-ti, ker del le tega poteka skozi areno, kjer vlada izjemno vzdušje, ki človeku vlije nekaj svežega "goriva" in pa zadnji, kjer je motiv cilja že zelo močan. Ko se preko atletskega stadiona še zadnjič pribljižujem areni srečam Tomija, ki je le kakih 500m za menoj, nato pa le še poskrbim da do ciljne črte pridem sam, kjer svojo "zmago" ovekovečim z lepo sliko na kateri jo z gesto posvetim nedavno preminuli stari mami - R.I.P.  

Cilja v celoti sicer nisem izpolnil, v "borbi za življenje" pa sem zmagal in postal: IM 70.3 Finisher.

In čeprav je bil to moj prvi, pa zagotovo NI moj zadnji Iron Man!

Tukaj si lahko ogledate tudi nekaj video posnetkov različnih delov tekme:
A: Race Video - triaguide.tv
B: Amaterski video 1
C: Amaterski video 2

In še rezultati nekaterih ostalih:

Mesto(bruto)	Naziv	Rezultat	Komentar
1.	Filip Ospaly	3h:55':27"	(Že lanskoletni) Zmagovalec. Bravo!
22.	Christian Jais	4h:17':19"	Zmagovalec v moji kategoriji: M-30. Bravo!
37.	Sandi Ivančič	4h:25':44"	Najboljši Slovenec. Bravo!
85.	Janez Klančnik	4h:40':03"	Triatlonec: http://srk-celje.si/
206.	Bernhard Humnig	4h:54':22"	My company on most of the bike leg [FB]. Bravo!
241.	Aljaž Pudgar	4h:57':55"	Triatlonec: http://srk-celje.si/
337.	Tomi Martinjak	5h:05':18"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si/

11. Mali kraški maraton

In že smo nazaj ...! Tudi zima, kot vsak letni čas, hitro mine in ponovno so na sporedu tudi tekmovalne preizkušnje. Po dveh letih sem se v Sežano, na Mali kraški maraton, vrnil na najdaljšo, polmaratonsko razdaljo. Trenutna forma ni slaba, saj v mrzlih mesecih nisem "zabušaval". Načrte mi je malenkost prekižal le prehlad, ki me je napadel 14 dni pred mojo prvo letošnjo tekmo. 5 dni sem deloval le na relaciji: postelja - služba - postelja, kar mi je pobralo kar nekaj moči. To se je potrdilo že na prvih treningih po izboljšanju stanja oz. zadnjih pred samo prireditvijo. Fizično in pa tudi psihično se nikakor nisem počutil 100%-nega, zato so bila pričakovanja nejasna. Vsekakor sem pričakoval nov osebni rekord trase, saj lani zaradi težav s kolenom nisem nastopil, dosežek izpred dveh let pa bi moral preseči tudi "brez ene noge" :).

Rezultat: z neto časom 1h:30':01" sem se v absolutni razvrstitvi uvrstil na 155. mesto od 1212(148. bruto) ter 32. mesto od 191(31. bruto) v kategoriji moških med 30 in 34 leti, hitrejših pa je bilo tudi 6 polmaratonk.


Podrobnejši pregled (Garmin Connect):

(Po Garminu sem pretekel dobrih 150m več)

Kilometer	Čas odseka	Tempo(AVG)	Skupni čas	Pulz(AVG)	Pulz(MAX)
5	20':42"	4':08"/Km	20':42"	166.6	175
10	20':39"	4':08"/Km	41':21"	166.8	172
15	20':35"	4':07"/Km	1h:01':56"	165.6	169
20	22':33"	4':30"/Km	1h:24':29"	162.6	167
21	5':23"	4':29"/Km	1h:30':01"	165.5	171

Zopet smo lahko cel teden poslušali fatalistične napovedi "vremenkotov" o ponovni vrnitvi "tete Zime" od katerih, kot ponavadi (in nadvse zaželjeno), ni bilo nič. Na poti je padlo nekaj kapljic, ob prihodu v Sežano se je tudi močneje ulilo, vendar pa je bilo do štarta še 1h časa, kar je bilo povsem dovolj da padavine ponehajo. To se je tudi zgodilo in po prevzemu štartne številke ter ureditivi zadnjih podrobnosti/priprav, sem na bližnjem stadionu pričel z ogrevanjem. Nalogo sem v 15 minutah zadovoljivo opravil, nato pa sem se preko ograje prerinil za štart v ospredju.

Prvih 400m, kjer je cesta ozka in ovinkasta, je potrebno "odpeljati" krajši slalom, potem pa se gneča že dovolj razredči, da lahko nadaljujem v svojem tempu. Začnem kot ponavadi hitreje od predvidenega, vendar pa tokrat ni tistega občutka začetne lahkotnosti, temveč je že od začetka čutiti le napor, ki drugače nastopi šele kasneje, v drugi polovici razdalje. Kljub temu v takem tempu vztrajam, saj ne bi bilo prvič da se počutje po nekaj kilometrih izboljša oz. stabilizira.

Na 3. kilometru, ki pelje skozi Lipico, se začnem zavedati, da temu tokrat najbrž ne bo tako. Zaenkrat še tečem skupaj s starim in novim klubskim sotekmovalcem Mirotm ter še nekaj drugimi tekači, a naloga sploh ni lahka. Pogoji za tek so, kljub nekaj vetrovnim odsekom kar je za te kraje povsem običajno, odlični. V trenutkih, ko se zračne mase začno v "napačni" smeri premikati hitreje, je zelo pomembno in dobrodošlo zavetje večje skupine, ki pa je tokrat žal nimam. V zadnji vzpon pred prestopom državne meje in sledečim daljšim spustom, nekje na 5. kilometru, spustim Mirota in njegove sopotnike naprej ter nadaljujem v družbi osebne trenerke Špele Plantan.


Naslednjih 8 kilometrov, ko se trasa večinoma spušča, tečemo v manjši skupinici, na čelu katere se v duhu sodelovanja tudi izmenjujemo. Na 13. kilometru je tempo zame pretežak, saj sem že ves čas v coni neudobja, pulza pa nikakor ne morem dvigniti nad 170 udarcev/min. Noge bi sicer bile voljne, vendar pa v telesu ni tiste prave moči, ki je bila prisotna ob lanskem osebnem rekordu polmaratona v Ljubljani, ko sem bil, kljub dolgi sezoni in precejšnji utrujenosti, v visoki formi. Ko se sprijaznim s tem da danes pač ni moj dan in da na tej razgibani, težki a zanimivi trasi, prvič ne bom postavil osebnega rekorda te razdalje, se ustalim v nekoliko manj obremenjujočem tempu.

Do 16. kilometra se trasa spušča in do tam je, kljub ne 100% angažiranosti, tempo v okolici 4':15"/Km še kar soliden, potem pa pride zadnji in najtežji del proge. Zaključnih 5 kilometrov se nadmorska višina večinoma povišuje, zato moj tempo naraste nad mejo 4':30"/Km ter tam do konca tudi ostane. Proti koncu zadnjega kilometra poizkušam, v želji prebitja "magične" meje 1h:30', tempo dvigniti nekoliko višje, vendar mi to na koncu spodleti la za pičli 2 sekundi! Navkljub temu sem s tekom zadovoljen, saj je poleg neoptimalne priprave zaradi bolezni in pomanjkanja (težkih)tempo tekov, to šele začetek sezone.


Ne nepomembno pa je tudi nasledje motivacijsko sporočilo, ki so ga ob traso postavili organizatorji: "Srečen sem ker lahko tečem".

Te motivacijske table so letošnja posrečena novost. Levo koleno bo naslednjih nekaj dni malo boleče in otrdelo, vendar pa sedaj že vem da je zdravilo za to le preprosto razmigovanje/raztezanje, ki ga bom z veseljem tudi izvajal.



Na tej povezavi pa lahko vidite tudi prispevek z video vložkom o dogodku v publikaciji: Polet

In še rezultati nekaterih ostalih:

Mesto(bruto)	Naziv	Skupni osebni čas	Komentar
1.	Primož Kobe	1h:06':20"	Zmagovalec. Bravo!
22.	Aljaž Pudgar	1h:18':50"	Triatlonec: ŠRK Celje 3Team
114.	Miro Mavc	1h:28':09"	Triatlonec: ŠRK Celje 3Team
773.	Borut Pahor	1h:50':37"	Predsednik vlade RS
946.	Jure Boc	1h:55':40"	Prijatelj