11. Slovakman 226 - Pieštany

Midva ;-)

SLOman!

Heej, zdravo[zmijoljubci :-D]! Že dolgo nisem nič napisal, predvsem zato ker je preveč tekem in premalo časa, ampak sedaj je pa zopet prišla ena za katero se je vredno potruditi.

To je seveda nič drugega kot:
dolgi triatlon razdalje 226 (oz. 140.6) - IronMan.


Do odločitve da se (vsaj)enkrat preizkusim tudi v tej kraljevski disciplini triatlona je v moji glavi prišlo že pred časom. Predvsem zaradi velikega izziva, ki ga naredijo težko predstavljive razdalje, malo pa tudi zaradi ponavljajočih se komentarjev znancev in kolegov v stilu: "Evo ga, ironman!" Sedaj mi ne bo več potrebno razlagati da je triatlon tudi šprint, olimpik ... :-D

Rezultat:

[* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** T1(Garmin) vključuje še tek do menjalnega prostora *** V cilju sem čas(Garmin) prepozno ustavil]

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	1h:07':08"	1h:07':38"	39 / 12	n / a	n / a
menjava1	2':28"	1':58"	27 / 8	n / a	n / a
kolo	5h:18':28"	5h:18':54"	30 / 10	n / a	n / a
menjava2	4':49"	4':23"	88 / 23	n / a	n / a
tek	5h:13':34"	5h:13':34"	77 / 17	n / a	n / a

S skupnim časom 11h:46':29"
sem zasedel 54. mesto od 136 in
15/39 v kategoriji.

Dokončno sem se za (sicer neuradno) tekmo v mestu Pieštany na Slovaškem odločil lani jeseni, ko je Miro ob že tako atraktivni ceni (70€!) ter primernem terminu(sredi poletja), prinesel še glas o dobri organizaciji. Najprej sva načrtovala skupen nastop, potem pa mu je poškodba preprečila temeljite priprave, ki jih za tovrstno tekmo nujno potrebuješ. Kljub temu se je odločil da me spremlja na moj "železni krst", saj si sam nisem upal lotiti takega zalogaja. Zasluge, predvsem pa zahvala, gredo tako že od samega začetka, vsaj v polovičnem deležu tudi na njegov račun. Na koncu bo to še bolj očitno, zato ... beri naprej.

I. PRED

Na zdravje!

Na pot smo se podali v četrtek, saj je bila tekma na sporedu že v soboto. V mesto oz. od prizorišča le 2 kilometra oddaljen hotel, smo prispeli okoli 21. ure, tako da smo imeli še čas za ogled kolesarske trase iz avtomobila ter seveda za temeljitejšo pokušino lokalnih hmeljevih napitkov :-D. [ps.: 0.5l = 1.1€]

Zatišje pred ...

Naslednji dan, dan Č [... D] smo po poznem zajtrku preživeli ob bližnjem jezeru, kjer sem lahko opravil tudi aktivacijski plavalni trening, nato pa užival v poležavanju v senci. Po špagetih s tuno(itak!) smo odšli opraviti še zadnjo formalnost - prijavo in prevzem številke. Tam sem opazil da celo Slovaki ne poznajo Slovenije, bil sem namreč označen kot Čeh [ali pa mogoče: čeh! :-D]. Pripombo so vzeli zelo resno in podatek nemudoma popravili, do konca pa se nato niso več zmotili :-).

Poleg večerje, mi nato ni preostalo drugega, kot da dokončam pripravo opreme in se čim prej odpravim na počitek. Zaradi vročine (hotel ima 2 **, beri: brez klime) in neobičajne velike spočitosti sem le stežka zaspal, pomagale pa niso niti vsemogoče misli, ki so prehitevale čas. Skrbelo me je:
- ali bom sposoben odplavati 4Km, ko pa nisem delal dolgih plavalnih serij(in tudi nasploh plavam manj)
- ali sem resnično sposoben odpeljati kolo v 5h(AVG=36Km/h), ki je sicer moja najmočnejša disciplina
- ali bo na teku zdržal gleženj, ki sem si ga zvil pred 23-imi dnevi
- ali me bodo ustavili krči, ker nisem imel posebnih solnih tablet, napoved pa je bila 37°C
- ali bodo dolgotrajni napor zdržali: vrat, hrbet, mednožje itd...

Kosilo à la Miro

V glavnem, kar veliko za tako majhne možgane :-D.

Crno bijeli svijet :-)

Zelo kratka(spal sem cca. 3-4 ure) zadnja noč pred dnevom D, se je zame končala že ob 4:00 AM, ko sem si privoščil zajtrk, nato pa odšel še malo med rjuhe. Če slabo uro je bil na vrsti za vstajanje Miro, ki je na balkonu hotela s priročnim gorilnikom skuhal veliko dozo kave. Upal sem da bo delovala kot odvajalo in da bom na startu celodnevne akcije "za kilo" lažji, saj je bil ob pomanjkanju drugih sposobnosti, eden izmed ciljev ta, da bi tekmo zaključil brez obiska WC-ja ;-). Žal mi olajšanje v hotelu ni uspelo, potem pa sem le nekaj "naštrikal" v DIXI-ju tik pred štartom. Narejeno me ni navdajalo z optimizmom, žal malo premalo :-D.

II. PLAVANJE 

Gremo na en "triatlonček"

Do štarta se imel še ravno dovolj časa da sem v miru oblekel neopren in naredil 20 metrov "ogrevanja" v vodi. Več tako nisem nameraval, ker je po štartnem signalu še dovolj časa ;-). Postavil sem se bolj v ospredje, saj večje gneče zaradi manjšega števila nastopajočih, ni bilo pričakovati.

I feel very olympic today

Res je bilo tako in že po dobrih 100m sem lahko plaval povsem sam. Začel sem v zmernem ritmu in prav užival v občutku da se je končno začelo, čeprav sem bil tudi že pred štartom presenetljivo miren, bolj kot pred kakšnimi krajšimi tekmami. Voda je bila ravno pravšnja za plavanje, vidljivost pod vodo sicer nična, ampak na to smo že navajeni. Letos tudi ni bilo veliko podvodnega rastlinja, kot ga je imel lani Miro, tako da je prizorišče povsem zadovoljivo, čeprav mu morda manjka estetske kvalitete.

V nekaj "grmovij" sem zabredel le v prvih 2 krogih(od 4-ih) ko sem po obratu pri prvi boji odbluzil preveč v levo in tako plaval čisto svojo linijo. V drugi polovici sem se držal bližje obali kjer je bilo prizorišče dogajanja in tako ravno zgrešil podvodno rastje. Sonce se je počasi začelo vzpenjati po nebu in to je temu segmentu tekme dodalo še dodaten čar. Bilo je jasno in ravno prav hladno oz. toplo jutro, nisem se preveč naprezal, bil sem na jutranji telovadbi.

And it begins ...

Po vsakem krogu je bilo potrebno vstati in narediti nekaj korakov okoli boje na obali ter se tako pokazati gledalcem. Tak ustroj trase se mi zdi zelo posrečen in priročen, tako za nastopajoče kot za spremljevalce, ki jim tako nikoli ni dolgčas. Plaval sem v konstantnem tempu ter tako za vsak krog potreboval slabih 17 minut. S časom na vmesnih točkah nisem bil preveč zadovoljen, saj se mi je zdelo da plavam kar hitro. Vsakega ki sem ga dohitel sem tudi prehitel, nekatere zaradi slalomiranja sicer večkrat, ampak ura pač ne laže, tempo: 1':44"/100m. Kakšne ekstra pomoči draftinga pričakovano nisem imel, vseeno pa sem si želel odplavati bližje 1h kot pa 1h:10'.

Sej tole pa ni tok težko :-)

Gremo še en krog

Kljub temu me to ni preveč potrlo, saj sem vedel da je dan še dolg in da bo priložnosti za dokazovanje oz. nadoknadek minut, še veliko. Zadnjih 200m metrov sem, kot po "best practice" navodilih, poskušal malo bolj vključiti noge, kar pa se mi ni obrestovalo. Dobrih 100m pred koncem me je tako stisnilo v predelu pod rebri na desni strani(bodec?) da sem komaj prilezel do obale. Res, če ne bi imel neoprena bi najbrž moral uporabiti prsno tehniko ali pa celo tehniko mrtvaka! Zaključek tako ni bil ravno posrečen, vendar pa tudi ni bistveno vplival na končni čas.

III. T1 

Bodec ... !@*#?

Aha, tole sm čaku :-)

Ko končamo plavanje nas do kolesa loči le 200m. Tudi kratke menjave so odlična lastnost te dirke, saj se v skupni čas pač šteje tudi to in če je cilj PB oz. določena vrednost na uri v cilju, potem je potrebno "šparat" povsod kjer se da! Menjave na večjih dirkah ti lahko poberejo tudi okoli 10 minut...
Zaradi bodca imam nekaj težav pri slačenju plavalne obleke, pa tudi tek je zamenjala hoja - hmmm ... ;-).

Ko nataknem čelado, očala in številko mi najava uradnega napovedovalca nariše nasmeh na obraz. Ob še kar dobro izgovorjenem imenu in priimku se pojavi tudi pravilna navedba moje domovine, kar je vedno lepo slišati ko si v tujini :-). Še vedno pa sem imel preprost občutek mirnosti, sem le še na eni triatlonski tekmi. Iz "najhujšega"(vode) sem ven, sedaj se začne uživancija, kaj bo na maratonu me ni še prav nič skrbelo, je bilo še predaleč.

IV. KOLO

I'm back ... for another refill

Hoopla!

Po hitrem skoku na kolo v slogu kratkoprogašev, se prične najdaljši del izziva. Na začetku me kar malo zebe, saj sem še čisto premočen, sonce pa še ni dovolj ogrelo ozračja. Občutek kmalu mine, saj noge prisilijo telo v proizvajanje odvečne toplote. Počutim se odlično, noge so prave, vreme idealno in zato je tudi hitrost v prvih 10km nad pričakovanim končnim povprečjem. Pulz je bil sicer zaradi plavanja in menjave še malo previsok, vendar sem se tega zavedal in se toliko zadrževal, da se je počasi zmanjševal. Kot vodilo sem si postavil utrip srca okoli 150 udarcev/minuto. Poleg tega sem imel v glavi še razmere iz preteklega leta, ko je v smer proti obratu veter pomagal, medtem ko je nazaj kolesarje oviral direktno v prsa. Mislil sem da je zato normalno, da je hitrost v prvi polovici 1. kroga nekoliko višja. Kmalu me je prehitel en tekmovalec, ki pa sem ga pametno spustil naprej in držal svoj ritem. V tretjem krogu je bil že fertig ;-).

This is NOT easy!

Vroče ko ...

Trasa je sicer sestavljena iz 6-ih krogov, pri čemer je razdalja do obrata 15Km, ta pa se v zaključku kroga zraven menjalnega prostora podvoji, torej: 1 krog = 30Km. Cesta je ravna, saj v enem krogu narediš le cca. 30 višinskih metrov, pa tudi ovinki so blagi in pregledni. Edine kritične točke so pri vključitvi ceste iz menjalnega prostora na glavno magistralno cesto ter na obratu, kjer je polkrožni obrat skozi celotno cestišče. Na obeh točkah so budno stražili policaji in redarji, ki so ustavljali promet, saj tekma poteka ob odprtem prometu! Upoštevanje CPP pravil pa ni ravno potrebno, omejitev hitrosti je dovolj velika :-D, drugih posebnih znakov pa tako ni. No, razen en semafor za pešce, ker trasa poteka skozi 2 vasi, ampak pešcev je bolj malo, tako da zaradi tega nisem zgubil niti sekunde. Cesta je dovolj široka, tekmovalcev pa ravno prav malo, da vozniki pri prehitevanju niso preveč živčni.

Asfalt je soliden, sicer so bile 2-3 malo večje luknje, ampak sem se vseeno odločil da vozim brez torbice pod sedežem in tako brez rezervne zračnice. Proti koncu 5. kroga sem sicer videl enega tekmovalca, ki je naredil enako, a se mu je maščevalo. Obut v nogavice je v lahkotnem teku porival svoj "invalidni" stroj, ki takrat zanj najbrž ni bil vreden niti enega pošvedranega para superg :-D. Sam pri sebi sem si rekel: "ufff, naj zdrži sreča še malo pa bom upravičil rizik", čeprav sem takrat tudi že pomislil da bi bil to kar "dober" razlog za odstop ...

Tarča ;-)

Miro podaja, Ana snema, jaz ... gonim

Že proti koncu 2 kroga (!) me je namreč, zaradi konstantne drže na aero barih, začelo zategovati v spodnjem delu hrbta in potem je šlo seveda le še na slabše. Takoj sem začel redno vstajati iz sedeža, se raztegovati ter za kratek čas poganjati tudi stoje z rokama na spodnjih ročkah krmila, toda obdobje za katerega je to zaleglo je bilo vedno krajše.

V zadnjih dveh krogih sem počel enako, vendar bistvene razlike pred in po "jogi" ni bilo več. Tempo mi je občutno padel tudi zaradi tega, ker sem se zavedal da moram šparati noge - najbolj sem se bal krčev. Na 120Km, po 2/3 kolesarjenja(konec 4.kroga) sem tako še vedno bil na revidiranem končnem cilju za kolo: AVG=35Km/h. Cilj sem moral popraviti, ker je, zaradi postopnega ogrevanja ozračja, začelo vse bolj močno pihati. Dolgo časa mi ni bilo jasno kaj se dogaja, še naprej sem imel v glavi lanske razmere, kot da je to nekaj določenega!? Letos pa ni bilo tako, veter je bil enakomeren(brez sunkov), a konstanten in to vedno od strani! Za razliko od lani, je bilo malenkost lažje na poti nazaj proti menjalnemu prostoru, vendar ne bistveno. Le dva zelo kratka odseka ceste sta bila nekako v smer, ko je šumenje okoli ušes precej ponehalo.

Obenem je bilo tudi zelo vroče in potreboval bi(s sabo ali na obratu) vsaj še en bidon vode s katero bi se lahko polival.

Ohhh, končno konec!

A grem loh zdej mal peš? :-D

 V zadnji vasici pred obratom(12. Km) je bilo ob cesti nekaj otrok, ki so stali na pločniku in s polnimi bidoni vode kričali in čakali, da bi lahko koga polili. Za njih je bila to igra, ki se jo lahko igrajo enkrat na leto :-). Neki punčki sem pravočasno pokimal da me lahko zalije in vsa vesela je z obema rokama zamahnila proti meni ... Žal popolnoma mimo, zadela me ni niti kapljica :-D. Sam pri sebi sem se nasmehnil, kar pa je v tistih trenutkih tudi malo pomagalo.

Vročina mi ni povzročala večjih težav, sicer pa je odstopilo kar 34(25%) tekmovalcev(!), vseeno pa sem občutil precejšnje olajšanje ko sem se ohladil z vodo. Tudi tempo je takrat ponavadi malo in za kratko narasel.

Krog	Hitrost[AVG]	Pulz[AVG]	Hitrost[MAX]	Pulz[MAX]
1	36.2 Km/h	155	47 Km/h	165
2	35.7 Km/h	153	43 Km/h	163
3	34.9 Km/h	152	43 Km/h	161
4	33.6 Km/h	145	42 Km/h	159
5	32.6 Km/h	139	43 Km/h	152
6	32.2 Km/h	136	41 Km/h	153

H V A L A !!

Se ne mudi, jih mam še 42...

Največje presenečenje sem, že v prvem krogu, doživel na edinem klančku(nadvoz čez železnico) malo pred obratom. Miro in Ana sta, v slogu kolesarskih navijačev, s sprejem na cesto napisala vzpodbudno sporočilo. To me je zelo ganilo in mi dalo novih moči, vsakič ko sem se pripeljal mimo! Vedno sem se spomnil na vse ljudi, ki so v mislih z mano in si dopovedoval, da se moram potruditi tudi za njih.


Še nikoli v življenju nisem sam naredil 180Km na kolesu, sploh pa ne v kronometrski poziciji, zato sem vedel da mi bo težko, vendar pa vseeno nisem pričakoval takega neudobja in že tako kmalu. Vsekakor nisem pričakoval, da se mi bo porodila misel: "Kateri mazohist se je spomnil ta IronMan?!" :-D

V. T2 

Le kaj bodo noge zdej rekle?!

Na drugo menjavo sem prišel zmerno utrujen, vendar še v dobrem mentalnem stanju. Občutek ob hoji ni bil idealen, rahlo me je bolel desni gleženj, na levi pa zunanji del stopala, ker sem imel preveč zategnjene šprinterice. Napaka ki se mi pripeti večkrat, saj na kolesu ne boli skoraj nič. Res sem bil vesel da je konec kolesa, in da končno lahko spremenim pozicijo telesa. Skupni čas do tedaj je bil 6h:28':30". Če bi, kot po optimističnih željah, odtekel maraton v 4h (5':40"/Km) bi še vedno dosegel "načrtovanih" 10h in 30 minut. Torej bil sem še na planu in v igri.

Auč, auč, ... :-(

Malo sem se bal kaj bo z mišicami in gležnjem, če s kolesa sestopim hitro kot sem navajen, zato sem se raje povsem ustavil ter v menjalni prostor odšpanciral, kot da sem na nedeljskem sprehodu. Kolo sem oddal prostovoljcu in čez 60m sem bil že v šotoru, kjer sem se z veseljem usedel na klopco. Vedel sem namreč da je sedenje privilegij, ki ga kar dolgo ne bom več izkusil ;-). Začel sem si obuvati CEP-ke(kolesaril sem bos in zato dobil le manjšo, a pekočo odrgnino na levem palcu), kar pa je bilo težje kot zgleda tukaj. Cel hrbet sem imel popolnoma trd, tako da sklanjanje v hrbtenici ni prišlo v poštev, vsaj do krčev pa na srečo ni prišlo. Skrbele so me tudi sončne opekline, zato sem si, prvič po štartu, še enkrat namazal izpostavljene dele telesa. To je botrovalo temu, da je bil primerjalno, to tokrat moj najslabši segment tekme.

VI. TEK

Suffer  ...

Takoj po izhodu iz šotora in tepihu za merjenje časa(bil je edini - na obratu in vmes gre na fair-play), je bila okrepčevalnica. Na kolesu sem od načrtovanih 12, pojedel oz. spil 10 gelov in poleg 0.5l/krog energijske pijače, nič drugega. Pripravljene sem sicer imel sendviče s pršutom, vendar jih, tudi zaradi vročine, nisem mogel pojesti. Želodec se je upiral že samo ideji. Geli mi niso več dišali, malo pa me je tudi že tiščalo v črevesju, tako da sem za dobavo energije, takoj začel piti Pepsi in Izotonično pijačo. Če pomislim sedaj, nič kaj racionalno razmišljanje, zgleda so bili tudi možgani že bolj mehko kuhani :-D.

... ampak še gre, nakak!

Že prvi koraki so bili težki, mišice sicer OK, ampak prej omenjene težave na stopalih so mi onemogočale normalen korak. Non-stop sem iskal način kako bi stopil, da me ne bi bolelo. Nisem ga našel. Kasneje ti dve bolečini nista bili več tako izraziti, ampak to zaradi tega, ker me je pričelo boleti še vse ostalo :-D. V trenutku ko to pišem sicer ne vem več natančno kdaj in kako so stvari potekale, ampak kaj kmalu sem čutil bolečino na vsakem delu od stopal do kolkov. Podplati so pekli, vezi in sklepi so boleli, mišice pa so seveda tudi počasi sledile trendu. Hrbet sem na srečo čutil samo, ko sem si hotel razrahljati vezalke na supergah. Še vedno je bil "zabetoniran". 

Z gobami proti vročini

Teklo se je tudi v 6-ih krogih, tako da je vsak krog meril 7km s približno 40m višinske razlike. Tek se začne na travi, tam sem bil še posebno pozoren na gleženj, nato pa po asfaltu pod drevesi, do prve okrepčevalnice približno na četrtini kroga, ki je bila v senci pod mostom(kola je bila tam hladnejša, beri: pitna). Na začetku sem najprej mislil da moram v kosu(strategija je bila: hoja samo na okrepčevalnicah!) preteči 3.5Km, potem pa sem ponovil izračun in prišel na precej bolj vzpodbudnih 1.7Km :-). Druga četrtina kroga je speljana po mostu čez najdaljšo slovaško reko Vah, in nato levo čez 300m dolg drevored, kjer je bila cel dan senca :-). Nadaljujemo 500m ob obali in nato zavijemo v park, kjer je podlaga bolj mehka, pa tudi nekaj več sence je spet. Na obratu je 3. okrepčevalnica, pot nazaj pa je potem že znana. 

Teči sem začel nekako v tempu 5':15"/Km, kar se mi je zdelo počasi, pričakoval sem da bo na začetku šlo vsaj 15"/Km hitreje. Vsaka okrepčevalnica mi je vzela še dodatnih cca. 30 sekund, tako da sem vedel, da nimam nobene rezerve, kar je glede na počutje pomenilo, da je cilj najbrž nedosegljiv :-(. Kilometri so se odvijali prepočasi, da bi lahko zdržal vse do konca.

Miro, a lahko odstopim?

Priceless!

Na teku sem doživel že drugo prijetno presenečenje, saj sta moja spremljevalca na drevo v parku razprostrla navijaški transparent. Ob pogledu nanj so mi zopet pritekle solze ... solze sreče, da imam take prijatelje. Ta je bil še bolj pomemben kot tisti na kolesu, ker mi je bilo iz kroga v krog težje premagovati bolečine. V predzadnjem krogu pa sem se vanj kar ogrnil, saj me je, kljub temu da sem se vmes še enkrat namazal, po lopaticah sonce že močno opeklo. Na okrepčevalnici sem se potem spomnil, da lahko rjuho namočim v banji z gobami in to me je potem obenem še hladilo.

(Po Garminu sem pretekel dobrih 700m manj, a to je 1.6% odstopanja, ker je v toleranci GPS merjenja)

Kilometer	Čas odseka	Tempo(AVG)	Skupni čas	Pulz(AVG)	Pulz(MAX)
7	39':11"	5':36"/Km	39':11"	142	150
14	39':34"	5':40"/Km	1h:18':54"	137	149
21	53':21"	7':37"/Km	2h:12':15"	125	143
28	52':42"	7':32"/Km	3h:04':57"	122	139
35	1h:00':39"	8':40"/Km	4h:05':36"	118	135
42	1h:07':57"	9':42"/Km	5h:13':34"	111	129

Pol pa gremo še en krog!

16Km sem odtekel v povprečnem tempu 5':40"/Km, ki bi mi še omogočal uresničitev rezultatskega cilja, potem pa me je sredi 3. kroga pritisnilo na veliko potrebo(pa je šel še en cilj po zlu :-/). Na srečo sem se takrat nahajal v omenjenem parku(WC je bil le v cilju), ker zadrževanje ni bilo več opcija. V smukaški preži, ki komaj da ni sprožila krčev, sem opravil nujno in bil hvaležen da sem se že prej, nepovezano, domislil taktike "prenašanja gob". Na vsaki okrepčevalnici sem vzel dve gobi namočeni z vodo s sabo in jih vtaknil pod dres. Tako sem se na poti še malo ohladil, pa tudi mentalno sem se z nečem zaposlil: naloga je bila prenesti dve gobi naprej, tudi zato da jih ne bi na koncu zmanjkalo - če bi jih vsi metali stran nekje vmes. V tej situaciji pa sta mi prišli še kako prav tudi namesto WC papirja ;-)!

Še mal pa bo senca :-)

I did it!

Po polovici maratona sem moral spremeniti strategijo, tekel sem na soncu, hodil pa v senci. Enostavno nisem mogel več, vmes me je dvakrat tudi močno stisnil bodec, takrat sem hodil tudi po soncu. Proti koncu 4. kroga, ko mi je naproti prišel Miro, sem mu rekel da bi najraje odstopil. Nekaj zaradi bolečin in bojazni pred poškodbo, nekaj pa zaradi tempa, ki se je gibal med 7'-9'/Km. To res ni bilo več podobno teku, bil sem razočaran nad sabo, hotel sem se vdati. Če ne bi bilo Miro-ta, bi to 100% tudi naredil. Sedaj sem mu zelo hvaležen da me je prepričeval v nasprotno, takrat pa nisem bil ravno takih misli. Res se mi ni ljubilo še 3h hoditi po progi gor in dol, le na Miro-tovo prigovarjanje mi je nekako uspelo iztisniti iz sebe še nekaj volje, da sem malo potekel ter tako držal omenjeni tempo. Enkrat, ko sva si prišla nasproti, pa mi je vzpodbudne besede in low five namenil celo končni zmagovalec, ki je bil takrat najbrž že v zadnjem krogu. Noge so za kratek čas zopet postale lažje :-).

... no ja, recimo.

SlovakMan 2013 TEAM!

Zelo me je skrbelo kaj bo z mano, ko se bom ustavil. Ali bodo bolečine ostale oz. postale še hujše, se bom poškodoval?! Zaradi tega sem se v zadnjem krogu, ko sem se v intervalu :-D hoje zagovoril s tekmovalcem iz Češke odločil, da zadnje 4Km nič več ne tečem. Poskusila sva, pa on zaradi krčev ni mogel, meni pa tudi ni bilo več pomembno ali pridem v cilj 10 minut prej ali kasneje, dirkati sem že davno nehal, šlo je le še za dokončanje začetega. Bil sem v zadnjem krogu, on pa je imel še enega. Zadnjih 200m sem potem, ko sem že od daleč slišal da me napovedovalec najavlja v cilju, le odtekel in na ciljnem odru prejel tako želeno in težko prisluženo Finisher medaljo.

Tko kt se je začel ... Na zdravje! ;-)

Po tole sm pršu ;-)

Zaradi dogajanja po 16. Km teka se ne smatram za IronMan-a. Sem sicer prišel do cilja, ampak zase bom "železni" šele, ko bom maraton tudi odtekel, tempo 7':32"/Km je komaj kakšen jogging :-/.

Iz zadnjega stavka pa se že da potegniti zaključek, da se na tovrstno preizkušnjo še vrnem ;-) :-). Ampak brez Miro-ta v vlogi spremljevalca, ker če ne bo šlo, bi rajši odstopil :-D. Takih muk se ne grem več, pa tudi privoščim jih nikomur! Bolje malo več trpeti na treningih, kot pa potem vse na enkrat na tekmi ;-).

Tukaj si lahko ogledate 2 minutni prikaz dogajanja: http://www.youtube.com/watch?v=nOIRBE_vN1I!


In še nekateri zanimivi rezultati :

Mesto Abs/Kat (bruto)	Naziv	Čas	Komentar
1. /  1.	Vabroušek Petr	8h:52':31"	Zmagovalec, bravo!
3. /  1.	Krpec Lukas	9h:03':31"	Prvi v moji kategoriji.
1. / 1.	Stevens - Sinayova Alena	10h:30':55"	Zmagovalka, bravo!