12. Ljubljanski maraton

To je že moja druga udeležba na tem teku in razlika med prvič in drugič je seveda največja. Pot mi je poznana, napori tudi, saj je to že moj 4. polmaraton. Tokrat se pripeljem do centra in parkiram na pločniku v bližini starega rimskega zidu. Pri tem upam, da bodo imeli redarji zaradi prireditve več usmiljenja kot ponavadi, in imam srečo. Ker pridem na štart tik pred zdajci, zamudim skupinsko slikanje s sodelavci, ki se tudi letos teka množično udeležijo.

Že prvi štart takoj uspe :) in karavana se poda na prvo ravnino od Drame na Slovenski do Glinškove na Dunajski. Na prvem vmesnem času pri 5.Km, imam porazen tempo 5':48"/Km. V sebi ne čutim nobene prave energije, kar se bo na koncu poznalo tudi na rezultatu. Ko pridem na Vodnikovo začne še deževati. K sreči imam kapo s šiltom, tako da je kar znosno. Na drugem vmesnem času pri 15.Km je tempo s 5':24"/Km malo boljši, vendar še vedno pre počasi za željenih 5'/Km. Zadnji del poti skozi Koseze proti Večni poti in naprej po le tej se tudi rahlo vzpenja, tako da je v zaključku težko iskati priložnost za bistveno izboljšanje časa. V zadnjih kilometrih tokrat tudi nisem imel partnerice[ponavadi me na koncu vleče ženska ;)], ki bi mi pomagala držati visok tempo, tako da je končni povprečni tempo znašal skromnih 5':15"/Km.

Rezultat: Zasedel sem 1674. mesto od 2671, s sekundo slabšim neto časom 1h:48':40'', kot leto prej

Naslednje leto se moram pred tekmo dobro spočiti in doseči vsaj čas okrog 1h:45'. Tako cilj je postavljen sedaj pa samo še: delo, delo in delo.

Ambrož pod Krvavcem

Potem, ko sem si pred nekaj dnevi, kupil svoje prvo cestno kolo, ga je bilo potrebno samo še uporabiti :).

Za krstno vožnjo sva se z Juretom odpravila na cca. 30Km dolgo pot okoli Šmarne gore. Občutek je bil čuden. Že dolgo nisem sedel na kolesu, kaj šele na "specialki". Vožnja mine brez zapletov in z vsemi pridobljenimi izkušnjami, se lahko preizkusim tudi že na bolj zahtevnem terenu :).


Prijatelj Tomi me pelje na Ambrož pod Krvavcem. Pot se začne v Šentvidu in naju preko Tacna, Gamelj, Vodic in Cerkelj pripelje pod vznožje znanega smučarskega središča. Tukaj se cesta postavi pokonci! Začetek je res zelo strm in ker imam spredaj samo zobnika 53-39, zadaj pa kaseto 11-25, ne gre nikamor. Na najstrmejših predelih lahko poganjam le 200-300m potem se moram ustaviti. Po obrokih tako naredim 2Km, ko končno zagledam ravnino. Nahajava se na križišču, ki vodi proti Šenturški gori. Tomi vidi da sem čisto iz sebe zato odideva na kavo. Po krajši pavzi si opomorem in odločiva se da bova nadaljevala do vrha.

Od omenjenega križišča naprej se vzpon za nekaj kilometrov poravna, vmes pa je celo kratek spust. Takoj po le tem cesta zavije desno in od tu naprej je, do Ambroža, 8Km vzpona. Velik del prevozim stoje, saj zaradi visokih prenosov nimam moči da bi poganjal sede. Tomi ima compact gonilko 30-40-52, ki mu omogoča višjo kadenco, ter s tem lažji vzpon. Malo pred vrhom me ujame in prehiti, vendar zmaga je moja, saj sem prvič v življenju premagal težji vzpon. Sklenem, da bom kupil enako gonilko kot jo ima on.

Po kar dolgi pavzi in je na vrsti spust. Tako, kot je šlo prej težko gor, gre sedaj z lahko dol. Spust je dolg, hiter in zahteven. Ko pridem dol me, od zaviranja, že pošteno bolijo roke. Očitno tudi za spust potrebuješ moč in vzdržljivost. Bo treba trenirat!

1. nočna 10ka - Bled

Potekala je pod sloganom: Kolk je okol Bleda ponoč?
In moj odgovor je: "Isto k podnev!" :)

Rezultat: Zasedel sem 171. mesto od 301 nastopajočih v absolutni razvrstitvi moških, s časom : 51':9" neto.

5. Šentviški gozdni tek

Na internetu slučajno naletim na oglas, da je še isti dan, v mojem domačem kraju na sporedu 10Km dolg gozdni tek. Ker po tem hribu tudi sam največ treniram, me seveda zelo zanima kje točno je trasa speljana. Na srečo imam dovolj časa da se odpravim na štart. Tek je oragniziran v okviru prireditve Šentviški teden in je brezplačen, začne pa se v križišču nasproti cerkve.

Rezultat: s časom 1':02':28" sem zasedel predzadnje 19. mesto

Kljub majhni udeležbi je organizacija dobra. Povsod na poti je veliko jasnih označb, na razpotjih pa nas usmerjajo in spodbujajo tudi kontrolorji.

Pod vplivom adrenalina začnem (pre)hitro in že po prvem klancu(cca. 1Km) me, tudi zaradi velike vročine, stisne bodec. Ker vem, da je pot še dolga in trasa zahtevna upočasnim, da bi prišel do zraka. Noge so težke, bodec noče spustiti, danes ni moj dan. Naslednji kilometer je razgiban, vendar ne preveč zahteven, skoraj ravninski, potem pa pride prvi spust do Golega Brda oz. gostišča Bormes, kjer pot zavije nazaj v hrib. Tukaj smo nekako na polovici (cca. 5Km) in na okrepčevalnici dobimo vodo. Posebnost tega teka je, da je drugi del je težji od prvega. Tega se tedaj še ne zavedam, saj sem tukaj prvič.

Začne se z dolgim klancem po cesti, ki zavije v težko prehodno sotesko. Forma je slaba, zato vmes tudi hodim. Nato se za cca. 100m malo poravna, nakar sledi še cca. 300m vzpona. Sedaj pride priprava na zakjučni del, ki se začne s krajšim spustom, kateremu takoj sledi enak vzpon. Pred zadnjim klancem je še kratek spust, kjer si je potrebno dodobra sprostiti noge in napolniti pljuča, pa tudi požirek ali dva vode, ne bosta odveč. Začne se pri daljnovodih in niti ni tako dolg(cca. 200-300m), vendar pa je zelo strm. Pri vznožju lahko na levi strani vidimo tudi Grmado in Šmarno Goro. Tudi tega nisem mogel v celoti preteči, zavem se da bo potrebno še nekaj treniga preden bom s progo opravil brez postankov. Do konca je samo še spust nazaj v Šentvid, na katerem me prehiti še en tekmovalec, saj po nepredvidljivi podalgi nočem tvegati zvina gležnja.

Obljubim si, da bom od sedaj naprej večkrat tekel po tej težki, a lepi poti. [And I always keep my promises]

Spodaj pa si lahko ogledate še progo:

27. Maraton treh src

Že slaba dva meseca po težki preizkušnji v Sežani, je sledil še en prvenec. Tokrat je bila "kriva" najbolj znana slovenska tekaška prireditev: 27. Maraton treh src v Radencih. Ponovno v družbi sodelavk in sodelavcev, ki tudi tečejo s SRC-em(in za srce). Posebnosti tega teka, kot se za tiste kraje spodobi, so: skoraj ravna trasa, možnost velike vročine in tudi močnega vetra.

Rezultat: z neto časom 1h:48':09" sem za 30" izboljšal osebni rekord na tej razdalji in zasedel 535. mesto od 830, oziroma 110. v kategoriji

1. Cooperjev test

Na atletskem stadionu na Kodeljevem periodično potekajo testiranja telesne pripravljenosti t.i. Cooperjev test. Za moške je predvidena razdalja 2400m, kar znaša 6 krogov po 400m. Prvič po srednji šoli, se preizkusim tudi v tej disciplini.

Rezultat: Najboljši čas = 9':33" (dvakrat)

7. Mali kraški maraton

Tokrat je bil zame prvič na vrsti, v sicer svoji 7. izvedbi, polmaraton v Sežani t.i. Mali Kraški maraton. Tudi tega sem se udeležil po zaslugi tekaške sekcije športnega društva ŠKD Marjetica podjetja , v katerem sem zaposlen. Posebnost tega teka je, poleg razgibanega terena tudi ta, da je zaradi zgodnje pomladi in geografske lege, na progi veliko vetrovnih odsekov. Tek je v takih pogojih precej težji, zato so tudi rezultati slabši, kot na drugih prizoriščih. Ker osel ne gre dvakrat na led, sem si tokrat priskrbel tudi primerno obutev. Zaradi težavnosti proge sem se odločil, da bom celotno pot držal konstanten, a umirjen tempo, ter tako poizkušal čim bolj uživati. Med drugim nas vodi pot skozi Lipico, zavije pa tudi v Italjio.

Rezultat: z bruto časom 2h:04':38" sem se v absolutni razvrstitvi uvrstil na 1102. mesto od 1247