30. Maraton treh src

Danes sem se, navkljub "grozljivim" napovedim vremenarjev, odpravil na jubilejni, tokrat že 30. Maraton treh src, ki se odvija na daljnem severo-vzhodu "mat'kurje" v Radencih. Ker zaradi lanske(!) poškodbe še vedno nisem pripravljen na (rizik) polmaraton(a), sem se odločil da nastopim na pol-polmaratonu oz. klasični 10-tki. Najstarejše in najbolj poznane množične slovenske tekaške prireditve, ki po vrhu praznuje še tako velik jubilej, namreč ne gre zamuditi.

Rezultat: z neto časom 40':39" sem se v absolutni razvrstitvi uvrstil na 36. mesto od 866(35. bruto) ter 26. mesto od 638(26. bruto) v kategoriji med moškimi! Nastopilo pa je še 600 žensk, ki pa me niso uspele ugnati :-).

Podrobnejši pregled (Garmin Connect):

(Podatki pri zadnjem odseku se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! Zadnji kilometer je bil po Garminu, Polarju ter tudi občutku cca. 150m daljši)

Kilometer	Čas odseka	Tempo(AVG)	Skupni čas	Pulz(AVG)	Pulz(MAX)
3	11':33"	3':51"/Km	11':33"	165	171
6	12':22"	4':07"/Km	23':55"	169	173
9	11':59"	3':59"/Km	35':54"	168	170
10	4':43"	4':06"/Km	40':37"	172	174

Zaradi dokončanega (no, skoraj) avtocestnega križa in sobotno pomanjkanje gneče, tudi na delih kjer so zapore, se na dolgo pot odpravim okoli 7:10AM. Tokrat se na dogodivščino odpravljam sam, zato se pot kar rahlo vleče. Med vožno nestrpno pogledujem v nebo in se sprašujem ter upam da so se vremenoslovci ZOPET zmotili. Ko pridem na kraj dogodka, kjer je že precejšnja gneča, parkiram kar precej stran od prireditvenga prostora in le še komaj najdem prostor kamor lahko stisnem svojega jeklenega konjička.

Za Aljažem, ki je bil tam že dan prej in je bil še dovolj zgoden da je lahko parkiral v centru ravno pred gostinskim lokalom, se dobiva na ogrevanju. Pred tem si privoščim še hitro kavo in glej ga zlomka! Na novi vetrovki, ki sem jo dobil kot nagrado za 3 letno podaljšanje naročnine na revijo National Geographic in sem jo še dan poprej močno prehvalil, se mi zatakne zadrga na žepu v katerem imam denarnico! Pač Murphy, šanse so bile 50-50. Po nekaj minutnem nežnem pristopu se, zaradi pomanjkanja časa, odločim za bolj konkretno-direktnega in s pomočjo natakarja ter škarij, zadrgo razprem na silo. Toliko o novi in kvalitetni jakni :-).

Na štartu, ki je bil na sporedu ob 9:40AM [10 minut za (pol)maratonci], se prerineva v prve vrste, kjer pa se nahajajo tudi taki, ki tam nimajo kaj početi :-S. Zato je po poku štartne pištole prvih nekaj deset metrov potrebno odteči v slalomski tehniki, šele nato pa je možno preiti v "smukaško" prežo. Tokrat sem imel nekaj težav tudi z Garminom, ki ni pravočasno našel dovolj(potrebuje vsaj 4) signalov satelitov za uspešno sledenje, čeprav sem ga prižgal več kot 10 minut pred štartom! Iz tega razloga se sled(track) prične šele malo pred drugim kilometrom, nameto tam kjer ga je sicer tudi konec, saj sta tako štart kot cilj na istem mestu. Vseeno sem, ko sem na oznaki za 2. kilometer stisnil tipko LAP in tako določil da se od tu naprej šteje nov kilometer, uspel pridobiti relevantne podatke.

Začnem zelo hitro tako da povprečni tempo do 3. kilometra znaša okoli 3':51"/Km, kljub temu pa imam na vmesnem času, ki je bil le malo pred to točko, že skoraj 1 minuto(!) zaostanka za prvo skupino, v kateri je tudi Aljaž. Fantje tečejo okoli 20"/Km hitreje, torej tempo cca.: 3':30"/Km oz. še hitreje [končni povprečni tempo zmagovalca je cca.: 3':25"/Km].


Kmalu po vmesnem času na obratu in oznaki za 3. kilometer pot zavije desno ter nam tako z vetrom v hrbet priskrbi malo pomoči. Dober kilometer trase tako poteka po makedamu oz. gozdni poti, nato pa pridemo nazaj na asfalt, kjer zavijemo levo oz. ven iz ugodne smeri. Veter je dokaj močan zato je zavetrje kar vpliven dejavnik glede hitrosti oz. porabe moči pri vzdrževanju le te. Tega se zavedam in zato poskušam čim bolj izkoriščati sotekmovalce za "živi ščit". V ta namen je služil predvsem kar krepak član tekaškega foruma, ki je imel na majici napis ObiWanKenobi, zato mi ga ni bilo nič žal :-) [hvala, in: "May the Force be with you!"].

V 4. kilometru se začne trasa tudi malce dvigovati, tako da hitrost temu primerno pada in drugo triado zato odtečem najpočasneje oz. v povprečnem tempu 4':07"/Km. Pri tem pa ugotavljam da napram konkurentom pridobivam predvsem na delih ko trasa visi na pravo stran, torej navzdol, to pa pripisujem boljši tehniki teka. Seveda mi take misli pomagajo tudi pri vzdrževaju visoke motivacije, ki je za delovanje na zgornji meji zmožnosti srčne črpalke zelo potrebna, a vedno težko dosegljiva. Glede na to da noge niso bile popolnoma sveže (tekma nima prioritete št. 1, ampak služi bolj kot trening tekma), sem s povprečnim pulzom 167(169 brez začetka) udarcev/minuto kar zadovoljen.

Tudi 7. kilometer nam še postreže z občutnim povečanjem višinske razlike, vendar pa se nam nato, po le nekaj 100m, tudi hitro odkupi z obratno lastnostjo. To je še zadnji odsek, ki ima na začetku podatka o tempu številko 4, kasneje sem le to ponovno spremenil nazaj v 3 :-D. Skupaj z naslednjima dvema tako tvori 3. trojko v kateri sem v povprečju dosegel moj ciljni tempo za celotno razdaljo, to je 4':00"/Km.

V zaključku tekme, le kakšna 2 kilometra pred ciljem, naju z Jedi-jem dohiti in prehiti še en tekmovalec, katerega izkoristim za še zadnji pospešek proti cilju. Ko prileti mimo se mu na hrbet prilepim tako na tesno, da ga s kolenom zadanem v supergo zadnje noge in ga skoraj spotaknem. Za neprevidnost se mu takoj opravičim in oba nemoteno nadaljujeva s podaljšanim šprintom. Slab kilometer pred ciljem mu ne morem več slediti tako da do cilja naberem zaostanek 11 sekund. Kljub temu sem tudi z zaključkom zadovoljen, saj vem da sem dal vse od sebe, poleg tega pa sem v direktnem četveroboju na stezi, osvojil solidno tretje mesto [ ObiWanKenobi-ju je zmanjkalo malo Sile :-)].



Manjšo senco dvoma na uspešno izpolnitev cilja oz. tihe želje (tek v tempu 4':00"/Km na 10Km) sicer meče upoštevanje daljše razdalje (potreboval bi točno 162m več) od uradne, ki naj bi bila natančno 10Km [uradni povprečni tempo je tako 4':04"/Km]. Konec koncev pa so to le malenkosti in le še dodaten izziv da naslednjič postavim rezultat, ki ne bo dopuščal niti kančka dvoma :D.

In še rezultati nekaterih ostalih:

Mesto(bruto)	Naziv	Skupni osebni čas	Komentar
1.	Čaušević Sadet	34':25"	Zmagovalec. Bravo!
8.	Aljaž Pudgar	36':03"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si
1.	Race Petra	42':19"	Zmagovalka. Bravo!
7.	Ana Drev	45':38"	Profesionalna smučarka

9. Ptujski triatlon

Čeprav letos Ptuj ni odprl moje tekmovalne sezone, pa je v nečem le (p)ostal prvi. Prvič so me namreč spremljale moje tri punce: mami, sestra Mojca in naša psička Rubi. Disciplina je tudi letos enaka, torej sprint (P:750m;K:19Km;T:5Km), pri čemer pa sta bili trasi kolesa in teka, glede na lani, rahlo spremenjeni in podaljšani. Klubskih (so)tekmovalcev je bilo letos na tej tekmi precej manj, saj se večina pripravlja za druge tekme. Vseeno pa mi na poti ni bilo dolgčas, saj je z mano potoval Marko.

Rezultat:

[* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** plavanje(uradno) obsega še tek do T1 *** kolo in T2(Garmin) imata po moji krivdi napako]

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	12':57"	13':46"	35 / 12	13':42"	n/a
menjava1	1':11"	0':21"	31 /10	0':43"	n/a
kolo	27':49"	27':40"	6 / 3	27':16"	n/a
menjava2	0':17"	0':33"	65 /28	0':32"	n/a
tek	21':34"	21':33"	40 /13	21':44"	n/a

S skupnim časom 1h:03':54"
sem zasedel 22. mesto od 116 in
8/40 v kategoriji.

Za odhod iz Ljubljane ob 8:00AM je bilo potrebno vstati uro prej, kar sem prejšnji dan že predvidel in se dodobra naspal. Ob 9:30AM sva že prispela na kraj dogodka, kjer nas je lepo sprejelo tudi čudovito vreme, kot nalašč za nedeljski izlet. Po začetnem nameščanju, pozdravljanju z vsemi znanci in uspešni prijavi, sva z Markom odšla na krajši ogled kolesarske trase, saj je on še ni poznal, ob enem pa je bilo to tudi ogrevanje za štart predviden čez slabo uro. V menjalnem prostoru je vse potekalo brez težav. Tokrat smo imeli tekmovalci z licenco rezervirno celo svojo rampo, tako da je bilo prostora dovolj. Parkiram zraven Harnolda, kar je garant da bo ob menjavi vedno dovolj prostora :), potem pa se že začnemo zbirati okoli bazena.



Po kratkem ogrevanju(cca. 50m) in še preden bi se s sotekmovalci v progi(št. 6) lahko dogovorili za vrtni red, se tekma začne. V trenutku se vsi naenkrat poženemo in prvo dolžino odplavamo trije vzporedno. Po prvem obratu sem na drugem mestu in tako ostane še nekaj dolžin. Po hektičnem uvodu se tempo umiri, potem pa se začne prerivanje in prehitevanje od zadaj.

Mislim si: "sedaj bo šlo pa hitreje!". Ko se pred mano postavita še dva, se odločim da se ne bom silil v ospredje, temveč da ostanem za njima. Ostalih nekaj dolžin tempo še dodatno popusti a še vedno vztrajam v "zaveterju", čeprav bi lahko plaval občutno hitreje. Prehitevanje je pač zahtevno in naporno, zato se tolažim da je mogoče tempo vseeno dober in da zaradi dodatnega vzgona nimam pravega občutka. Iz rezultata plavanja je razvidno kako zelo sem se zmotil. Nauk zgobe je: "če hočeš kaj dobro narediti, naredi sam in ne računaj na druge!".

Po izhodu iz bazena je do menjalnega prostora še 200m(!), za kar porabim okoli 50". Že po nekaj korakih pa prehitim mariborčana, ki sem ga kar lepo "pretepel" po podplatih, najhitrejši iz proge(Ljubo) pa ima že 11" prednosti. Prva menjava mi, kljub temu da svojega kolesa ne opazim takoj in imam nekaj težav z očali in čelado, dobro uspe. Najhitrejši je bil boljši še za 9", torej je za v prihodnje še nekaj rezerve. Ja, če že ne morem zmagati v skupnem seštevku oz. posamezni disciplini, bi mi mogoče nekoč lahko uspelo vsaj v menjavi :).




Obuvanje na kolesu mi gre tokrat že precej lažje od nog in rok, tako da sem lahko že dokaj hitro skoncentriran le na cesto, sotekmovalce in seveda poganjanje na vso moč. Kmalu se formira skupina 5-7 tekmovalcev v kateri je tudi stari znanec Miran iz Krškega. Skupaj nato dobro sodelujemo in s tem narekujemo močan tempo, kar potrjujejo tudi naš časi kolesarjenja, ki nas uvrščajo v prvo deseterico. Trasa na kolesu je letos na eni strani podaljšana v kratek klanček pod nadvozom proti rondoju, tik pred katerim je obrat, na drugi strani preko mostu, pa ostaja nespremenjena. Veter danes ni bil pomemben dejavnik, saj ni bil zelo močan, kljub temu pa vožnja v zaveterju pomeni precej manj utrujene noge, za razliko od prejšnje "krono" tekme. Malo pred koncem etape, ko še zadnjič oddelam svojo izmeno na "špici", tempo popusti, saj si vsi sezuvamo čevlje, zaužijemo še zadnje požirke tekočine ter se pripravljamo na sestop.

Pri drugi menjavi imam kljub odličnemu sestopu in sestrinem "priganjanju" nekaj težav z obuvanjem tekaških copat, zato je ta faza tokrat najslabši del moje predstave, glede na vse ostale seveda. Ker pa tukaj govorimo le o sekundah, ki pri teku niso tako pomembe kot pri kolesarjenju, si s tem preveč ne belim glave.


Začnem z zame kar solidnim tempom okoli 4':10"/Km, vendar pa to za kompanjone s kolesa ni dovolj, saj so še približno za 10-15"/Km hitrejši, zato me takoj dohitijo oz. prehitijo. Kot že omenjeno je tekaška trasa letos drugačna, kar mi na žalost onemogoča direktno primerjavo s preteklim letom, na kar sem odkrito računal. Namesto asfaltiranega dela levo na izhodu iz menjalnega prostora, ki je ostal enak, in dveh krogov, je bilo potrebno odteči tri skrajšane, kar so na žalost nekateri člani našega kluba, spregledali. Trasa ni povsem ravna(glej podrobne podatke), kot pomotoma kaže Garmin, je pa v celoti peščena, kar sicer negativno vpliva na hitorst, je pa precej bolj prijazna za kolena. Ko smo že pri tem naj povem, da gre z mojo poškodbo zadnje čase precej na bolje. Če sem še prejšnji vikend čutil precejšnje bolečine med in negativne posledice po teku, pa je tokrat občutek že popolnoma drugačen :D. Mislim da gre veliko zaslug tudi najnovejši kremi Mumio, ki mi jo je priskrbel Miro.

Drugi kilometer odtečem v podobnem ritmu, tretji pa je nekoliko počasnejši, saj sem vseskozi na robu svojih zmožnosti, kar zelo težko vzdržujem. Le zaradi spodbude svojih domačih navijačev, gledalcev ob progi in pretnje zasledovalcev, ki jih srečujem na obratih, mi uspe nato ritem ponovno dvigniti na spodobo raven, celo boljšo glede na sam začetek teka. V cilju imam zato zanesljivo prednost pred prvim zasledovalcem Aljošo, ki je proti mojemu teku pridobil skoraj 2', za več pa mu je tokrat, na mojo srečo, zmanjkalo časa oz. metrov. Pa več sreče prihodnjič ;) :).

Čeprav sem že plaval slabo, pa je tek še vedno moja najšibkejša točka in le odličnemu kolesarjenju ter seveda sreči s skupino pri le tem, se imam po moji oceni zahvaliti za cca. 5 mest boljši rezultat pri končni uvrstitvi. Zaradi tega ter izredno lepega družinskega izleta in izboljšanja "koleningitisa" :) moram biti s celoto, kjub nekaterim negativnim presenečenjem, več kot zadovoljen.

Sicer je sezona še dolga, vmes pa pride še mrzla teta zima, vendar pa že sedaj z veselejm pričakujem naslednje leto in ponovno druženje v Termah Ptuj. LP!

In še rezultati ostalih:

Mesto(bruto)	Naziv	Rezultat	Komentar
1.	Vid Pucelj	0h:55':13"	Zmagovalec. Bravo!
51.	Verdenik Marko	1h:09':35"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si Bravo!
DNF	Stanislav Kermelj	n/a	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si Težave s štetjem krogov:)
DNF	Klemen Zupan	n/a	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si Težave s štetjem krogov:)

1. Venice CronoTriathlon

Po uspešni otvoritvi tekaške, je napočil tudi čas za otvoritev triatlonske tekmovalne sezone. Letos si je za razliko od prejšnih let ko smo začenjali na Ptuju, to čast zaslužil moj prvi triatlon v Italiji, in sicer na otoku Lido v Benetkah. Zanimivost tega šprinta(P:750m;K:19Km;T:4.7Km), poleg atraktivne lokacije, je predstavljala predvsem prepoved izkoriščanja zaveterja na kolesu, kar danes na krajših distancah žal ni več običajno.

Rezultat:

(* Podatki se lahko, zaradi dejansko pretečenega oz. napake pri merjenju, razlikujejo! ** prva menjava je všteta v kolesarjenje, druga menjava je všteta v tek)

Faza	Čas (Garmin)	Čas (Uradno)	Mesto (Abs/Kat)	Lanski čas	Razlika (Abs/%/Mesto)
plavanje	14':14"	14':21"	36 / 19	n/a	n/a
menjava1	01':47"	n/a	n/a	n/a	n/a
kolo	30':36"	32':23"	29 / 18	n/a	n/a
menjava2	0':43"	n/a	n/a	n/a	n/a
tek	19':56"	20':44"	36/19	n/a	n/a

S skupnim časom 1h:07':28"
sem zasedel 30. mesto od 89 in
20/20 v kategoriji (EL = Elite oz. PRO!).

Ker je bilo potrebno z avtomobilom samo v eno smer premagati okoli 260Km, je bilo spanca to noč zelooo malo! Že po dobrih 4 uricah se ob 4:30AM oglasi budilka, a se zaradi zaloge iz prejšnjega dne in povišanega adrenalina, na mojem počutju to ne pozna preveč negativno. Tokrat me, v okviru logistične storitve, pred blokom pobere Miro, nato pa se skupaj odpraviva še na Vič, kjer naju že čaka najina sopotnica Karla. Malo pred 6. uro smo že na avtocesti, katere se naslednji 2 uri ne znebimo. Pot do pristanišča, kjer moramo prestopiti na trajekt je kar težko najti, čeprav Aljaž ki vozi pred nami, uporablja navigacijsko GPS napravo. Botrica temu je "hoferca" sama, saj ne pozna vseh cest in nas tako predčasno za/od-vede na lokalne ceste. Kljub vsemu nam do 9:00AM, ko izpluje prvi izmed dveh trajektov, uspe najti pravo mesto.

Vožnja z ladjico v oblačnem, vetrovnem in turobnem vremenu, traja cca.: 40 minut, potem pa se zasidramo točno na štartu preizkušnje, ki se bo začela šele čez več kot 3 ure! Ker imamo na voljo ogromno časa, se po uspešnem dvigu štartne številke odpravimo po raznih opravkih: trgovina, WC, ... Na koncu pa se vsi, tudi družina Mori, ki je prispela že dan prej, zberemo v lokalu na trgu, kjer je glavni prireditveni prostor. Tam si v miru privoščimo kavo ter pojemo vsak svoj najljubši zajtrk.

Do 12:30, ko se odpravimo na ogled kolesarske trase oz. ogrevanje tako le počivamo, čas pa si krajšamo s pogovori ter animiranjem malega Maksa. Med kolesarjenjem zaradi velike zatopljenosti skoraj pozabimo da se menjalni prostor kmalu zapre, vendar na srečo nekateri med nami še razmišljajo o pomembnih stvareh. Po "inštalaciji" na svoje mesto označeno s številko tekmovalca(moja: 172), začnem s stilsko preobrazbo v "lean, mean racing machine" :). Ker "briefing" pred tekmo poteka le v italjanskem jeziku[, čeprav najbrž v angleščini ne bi bilo nič bolje :)] ga izpustim. Zato pa kasneje ob pomoči Karle, ki obvlada italjansko, izvemo da prvi tekmovlaci v štafetah navodil niso pravilno razumeli in plavajo dlje, kot bi bilo potrebno. Zadnje pol ure mine ekpresno hitro in že smo na pomolu, kjer nam štarter odšteva še zadnje sekunde pred mokro in mrzlo nevšečnostjo: cinque, quattro, tre, due, uno, ...

S pol metra visokega pomola se poženem na noge, saj je štart pravokotno glede na smer plavanja, pa tudi šok predviden zaradi hladne vode, je bolje doživeti najprej v podplate in šele nato v glavo :). Nasproti pričakovanjem voda, ki naj bi imela 15°C sploh ni hladna tako da, tudi po vdoru le-te pod plavalno obleko, moji "družinski dragulji" ne utrpijo večje škode :). Takoj od začetka v želji da bi se čim prej ogrel ter da bi bilo slane avanture čim prej konec, pričnem s silovitim tempom. Kmalu ugotovim da me tok kar močno vleče stran(!) od obale, tako da moram smer preverjati/korigirati vsakih 4-5 zamahov. To je za moj vrat precej utrujajoče, kar bo z "musklfibrom" potrdil naslednji dan. Plavanje stran od pomola usmerjajta rumena in rdeča boja, ki sta precej dobro vidni in leseni stebri, nazaj pa so možne naslednje orientacijske točke:

- leseni stebri (zopet na levi, vendar tokrat proti obali)
- štartni pomol
- štiri bele boje, ki morajo biti na plavalčevi desni strani, vendar ne preblizu,
saj so precej iz idealne/najkrajše smeri. Zadnji dve pa je potrebno obiti
po desni!

Nobene od teh, tudi zaradi zamegljenih plavalnih očal, ne vidim preveč dobro! Mogoče je to, poleg močnega toka in večje utrujenosti, glavni razlog tudi za mojo plavalno "čačko"(razvidno iz slike), namesto kolikor toliko ravne linije nazaj grede (mental note: "naslednjič poslini šipice!"). V vseh slabih 15 minutah mlatenja vode, čeprav me je po rezultatih sodeč prehitelo kar nekaj tekmovalcev, ki so štartali za mano, nisem v vodi videl ali srečal skoraj nobenega. Prvič sem imel bližnje srečanje z nekom, ki se je že vračal, jaz pa sem bil še pred prvo bojo. Naslednjič pa mislim da sem nekoga videl šele pri pred zadnji boji, pa še ta se je potem nekam izgubil. No mogoče sem se malo izgubil tudi jaz?! :). Izhod iz vode sem že komaj pričakoval, saj mi je moči za spodoben tempo zmanjkalo že pred nekaj minutami, potem pa me za dobrodošlico takoj po izhodu prime krč v zadnjo stegensko mišico. Na srečo takoj popusti, po stopnicah nadaljujem še s hojo, nato pa že v rahlem teku.

Prva menjava ni idealna, saj sem zaradi zamenjave pedal, zapenjalnega sistema in s tem tudi čevljev, sedaj prisiljen vse skupaj opraviti on-the-fly, kot profesionalci. Ker sem nove sisteme namestil le en dan prej, pa za pravi trening nisem imel veliko časa. Poleg tega sem moral tokrat odstraniti in ponovno namestiti še GPS uro, saj neoprena brez tega ne bi dobil dol. Med tem me prehiti Mitja, ki je štartal 3 minute za mano! Da bo mera polna sem potem še zgrešil črto po kateri lahko zajahaš svojega "konjička", ter tekel dobrih 20m preveč, vendar pa nato vsaj nisem imel težav s pristankom v "sedlo". Po nekaj poizkusih ter nekaj 100m kasneje, mi uspe zadovoljivo obuti in zapeti še čevlje in kronometer se lahko začne.

Po nekaj uvodnih minutah ko še čutim tisti krč, ki sem ga dobil za "darilo" od morja, se noge "prebudijo". Tempo imam soliden, zato kmalu začnem prehitevati počasnejše tekmovalce in tekmovalke. To (uspešno!)lovljenje nekoga, ki je pred tabo tekmovalca še dodatno motivira in daja prijeten občutek. Pri tem pa lahko povem da sem take prijetne občutke omogočil tudi drugim, saj je mimo mene nekajkrat kar močno švignilo :). V smer v katero je veter malo pomagal sem imel hitrost okoli 40Km/h, v obratno pa okoli 33Km/h, skupaj torej povprečno slabih 37Km/h. Veter je sicer večinoma pihal bolj iz strani. V začetku drugega in zadnjega kroga me dohiti oz. prehiti Jaro, ter mi tako za nekaj kilometrov pred nos postavi odlično tarčo. Na naslednjem obratu je že predaleč da bi ga videl, vmes pa opazim tudi da nekateri ne spoštujejo fair play-a, saj se v mojem zavetrju pojavi neka tekmovaka. Tega pa najbrž sploh ne bi opazil, če ne bi ravno takrat hotel izpljuniti odvečno slino, ter pred tem seveda preveriti kam bo padla. Ko se odmaknem v levo, pri tem pazim da ne prevozim sredinske črte, in malenkst bolj pohodim "plin", ostane zadaj. Mogoče pa je samo dobila "moralca", ko je ugotovila da sem jo ujel pri goljufanju.

Ker se sedaj že tretjič peljem po cesti proti menjalnemu prostoru (prvič na ogrevanju), imam kar dobro idejo kje začeti s sezuvanjem čevljev in s tem pripravo na sestop s kolesa pri hitrosti okoli 13Km/h.

Druga menjava je seveda tehnično maj zahtevna, zato tukaj nimam nobenih težav in po cca.: 3/4 minute, od katerih sem pribljižno polovico potreboval za odstranitev čelade in obuvanje superg, sem že v zadnji fazi današnje preizkušnje.

Tek pričneva skupaj s še enim tekmovalcem, ki pa ima tempo krepko pod 4':00"/Km, kar je zame absolutno prehitro. Kljub temu se odločim da ga držim kolikor se bo dalo, a to mi uspeva le slab kilometer, potem pa popustim. Čas prvega kilometra z 4':02" je vseeno odličen! Drugi kilometer je minil presenetljivo hitro, glede pulza pa je bil precej podoben prvemu. Zaradi manjše razlike v izgubi nadmorske višine je povprečni tempo za 10" slabši. Do tu smo tekli večinoma po asfaltu in deloma pesku, v tretjem kilometru pa zaidemo na kamnite bloke ob obali. Tukaj začne tudi močneje pihati in kot se seveda spodobi, naravnost v prsa.

Do tega trenutka me prehitita dva ali trije, tudi sam pa nekajkrat vrnem s podobno "uslugo". Predvsem zaradi vetra in težav pri lovljenju koraka med kamni oz. razpokami med njimi, mi hitrost v tretjem kilometru pade še za nadaljnih 10". Kmalu po tej točki sledi oster obrat v levo in še eno presenečenje oz. zamenjava podlage. Iz obale se podamo proti notranjosti oto(č)ka, pri tem pa prečkamo manjšo gozdno zaplato. Pot, dolga skoraj 1Km, poteka po mešanici mivke, zemlje in drevesnih iglic, kar seveda pomeni ob tem da se še dvigamo, občutno manjšo hitrost. To pa ni opravičilo za drastično znižanje srčnega utripa, za to imam drug, "boljši" razlog. Namreč že po prvem kilometru sem v kolenu začutil bolečino, ki se pri teku ponavadi pojavi šele mnogo kasneje, vendar je potrebno vzeti v obzir da to ni le tek, amapk triatlon! Večinoma iz strahu zato zavestno nisem hotel preveč "pritiskati", že najmanjši dvom pa je dovolj da človek, ko je na meji svojih sposobnosti, ne iztisne iz sebe vsega kar je zmožen. Šele po izhodu iz "džungle", ko smo naredili še manjši ovinek na krožnem križišču in je sledila le še ciljna ravnina, sem uspel obrate spet spraviti v spodobno območje 165 udarcev/minuto. K temu je precej pripomogel tudi Aljaž, ki se je prebil iz "off-road" odseka ravno v trenutku, da sem ga še lahko videl. Kakih 100m pred ciljno črto so zbrani vsi TKL-jevci, ki so že končali z dirko, tako da lahko uživajo v najinem ciljnem šprintu. Ob njihovem glasnem vzpodbujanju nama uspe uprizoriti spektakularen zaključek, katerega slavo zasluženo pobere Aljaž, saj me je v teku, kljub temu da ni tekel v svojih supergah(na menjavi mu jih je speljal Miha! ☺), premagal za 2':21"!

S tekmo in doseženim rezultatom moram biti zmerno zadovoljen. O plavalnem delu težko povem kaj bolj določenega, razen to da sem slabo navigiral. Kolo sem v težkih razmerah, glede na kronometrske teste na treningih, poganjal v okviru pričakovanj. Na teku pa je glede na težave s kolenom uspeh že vsak prihod v cilj, ki (ob pomoči protivnetnih tablet) vsaj ne pomeni prekinitev "kariere".

Potem je sledila še dolga pot domov, ki pa se je zaradi oblice materijala za razmišljanje in pogovor, zdela precej krajša. V poznih večernih urah smo tako, vsak v svoji domači postelji, zaključili dolg in doživetij poln dan.

Benetke lahko noč in ci vediamo l'anno prossimo!

In še rezultati ostalih:

Mesto(bruto)	Naziv	Rezultat	Komentar
1.	Alberto Casadei	0h:53':24"	Zmagovalec in najboljši italjanski triatlonec! Bravo!
7.	Jaroslav Kovačič	0h:56':12"	Triatlonec: http://jarokovacic.blogspot.com/ in najboljši Slovenec na tekmi. Bravo!
8.	Mitja Mori	0h:57':41"	Triatlonec: http://www.mitjamori.si/ in najboljši TKL-jevec (na tekmi). Bravo!
19.	Miha Kapš	1h:00':49"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si
27.	Aljaž Pudgar	1h:05':28"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si/
28.	Miro Mavc	1h:05':49"	Triatlonec: http://www.triatlonklub-lj.si
7.	Karla Oblak	1h:13':51"	Triatlonka: http://www.triatlonklub-lj.si in najboljša Slovenka na tekmi. Bravo!