sobota, 11. julij 2009

1. Triatlon Velenje

Ta vikend je bil na sporedu pravi, klasični triatlon v svoji olimpijski različici. Razdalje so bile malenkost drugačne od previdenih vendar v skladu s tolerancami, ki jih dovoljuje pravilnik. Plavalni del je bil vsaj za 100m daljši, torej okoli 1.6Km; kolesarjenja je bilo malo manj, okoli 36Km; zato pa je bilo potrebno odteči 11.7Km namesto 10. To je že moj drugi olimpik v tej sezoni oz. v zadnjih dveh tednih(!) ter tretji v karijeri.

Ponovno je moj sopotnik in prevoznik(hvala!) klubski kolega Stane, na tekmovališču pa naju pričakajo še ostali člani kluba TK Ljubljana: Janez in Kristina, Matjaž "Iron" Kovač ter eden najboljših triatloncev v državi, so-organizator in povratnik po poškodbi, David Pleše.

Rezultat:
(druga menjava je všteta v tek)
FazaČasMesto
(Abs/Kat)
Lanski časRazlika
(Abs/%/Mesto)
plavanje28':59"23/4n/an/a
menjava10':42"22/6n/an/a
kolo56':57"16/3n/an/a
menjava2n/an/an/an/a
tek55':17"34/10n/an/a



S skupnim časom 2h:21':56"
sem zasedel 21. mesto od 47 in
4/12 v kategoriji.






S Stanetom se dobiva ob 10:00AM in brez težav prideva do Velenja tam pa malo tavava po ulicah, dokler končno ne najdeva dovoza do jezer.

Po formalizaciji dejstva da tekmujem na lastno odgovornost sem uspešno prijavljen na tekmo in lahko se začne standardni ritual. Najprej kratka osvežitev v bližnjem lokalu, kjer tokrat nisem naročil kave, saj sem prvič poizkusil che-guarano, nato pa sledijo pomembnejša opravila. Priprava kolesa in oblačenje tekmovalnega dresa mi ne vzame veliko časa, povsem obratno pa je z zaščito pred soncem, ki v tem času kar močno pripeka. Ko nanesem 2-3 sloje zaščitne kreme in pripravim opremo v menjalnem prostoru, se lahko začne ogrevanje. Ker sem brez primerne obutve se moram zadovoljiti samo z ogrevanjem oz. ohlajanjem v vodi. Voda ima 22°C, kar je točno nad mejo ko se lahko uporabijo plavalne obleke. Po slabi minuti mraz mine in tudi kasneje nima negativnih vplivov. Pred štartom, ko smo bili do kolen v vodi in poslušali napotke organizatorja, pa vendarle nisem vedel ali me trese od napetosti ali od mraza. Verjetno oboje :).

50m po štartu je še nekaj gneče nato pa se že naredi dovolj prostora za spodobno plavanje. Ker je vidljivost dokaj slaba se skušam ravnati po mehurčkih, ki jih drugi puščajo za sabo in s tem izkoristiti prednost plavanja v ozadju. Do prve boje gre brez problemov, na obratu pa imam nekaj težav z bojami, ki pa jih uspem rešiti in tako štirje skoraj istočasno zaključimo s prvim krogom. Sledi kratek tek ob obali in skok iz pomola v še drugi in zadnji krog. Skok mi zaradi precej plitke vode ne uspe najbolje in v očala mi vdre malo vode, ki jo moram odstraniti. Kljub temu se uspem držati dveh pred mano, s katerima plavam že od začetka. Na obratu pri boji se odločim da malo znižam tempo in do konca si konkurenta nabereta cca.: 30m prednosti.

Po zaključku plavanja sledi kratek tek navkreber do menjalnega prostora iz katerega z Janezom odideva skupaj. Takoj se prilepim za njega in v nekaj 100m že ujameva tekmovalca pred nama. Šele ko sem prišel iz vode sem opazil da je začelo deževati, cesta pa je bila že krepko mokra in spolzka. Bolj kot ves trud, ki sem ga zaman vložil v zaščito proti soncu me je skrbela varnost na ovinkih ter krči, ki so se pričeli pojavljati v zadnjih stegenskih mišicah.

Na srečo so krči po nekaj kilometrih minili in tudi v klanček na drugi strani trase sem lahko sledil skupini, v karteri je bil Janez vsekakor najmočnejši. Po štirih krogih, nekje na polovici proge, nas ujame hitrejša skupina kateri se priključimo za naslednje tri kroge. V tem času začne še močneje pihati in padati, kar zame pomeni še težje delo, pa že tako se skupine komaj držim! Zadnji krog, ko "vlačilci" zapeljejo na menjavo, se Janez odloči za solo vožnjo, ostali pa složno nadaljujemo do zaključka. Janez si s tem privozi slabih 30 sekund naskoka, kar je dovolj da ga na teku vse do cilja več ne srečam.

Menjava s kolesa mine brez posebnosti in lahko se podam v zadnjo etapo preizkušnje. Kljub temu da je dež skoraj ponehal pa nimam pretiranega razloga za zadovoljstvo. Ker sem na kolesu verjetno malo preforsiral, poleg tega pa zopet(!) tik pred tekom zaužil nekaj gela, me začne tiščati v želodcu. To seveda negativno vpliva tako na hitrost kot tudi na počutje in posledično na občutek za minevanje časa.

Po prvem krogu, se mi zdi kot da sem pretekel že 5Km in ne le 2.3Km! Na to vpliva seveda tudi dejstvo, da takrat še nisem vedel da je tekaški del podaljšan. Ko na zaključku kroga vprašam sodnika koliko krogov moram preteči, je to bolj retorično vprašanje z upanjem, da sem si mogoče narobe zapomnil in da vendarle tak krog ni potrebno preteči kar petkrat! Na zaključku drugega kroga napetost v trebuhu popusti, dodatno motivacijo pa mi da tudi vspodbuda Miloša, trenerja iz Ribnice. V naslednjih dveh krogih sicer tempo ostane pribljižno enak, vendar pa je napor za dosego le tega precej bolj znosen.

Zadnji krog začnem enako potem pa srečam tekmovalca, ki je s tekom komaj pričel, to pa je tudi njegov prvi triatlon. Nekaj izmenjanih besed me spomni da bi vendarle lahko odtekel malo hitreje, zato to tudi naredim. Po obratu na polovici kroga zagledam pred sabo še enega tekmovalca in zadam si cilj da ga do konca kroga tudi ujamem. Ko mi to, le 200m pred ciljem tudi uspe, opazim da je to moj klubski kolega Stane, ki pa ima pred sabo še dva kroga. V cilju me pričaka že rahlo zdolgočaseni Janez, saj me je prehitel za kar dobrih 9 minut.






Po kratkem počitku sledi tuširanje s toplo vodo, pospravljanje opreme in odhod na osrednje prizorišče, kjer delijo vroč golaž in sladko sadje, malo kasneje pa še medalje in pokale ;).

Z rezultatom plavanja, kjer sem držal tempo vsaj 1':49"/100m in kolesarjenja, kjer je povprečna hitrost znašala 38Km/h, moram biti zadovljen.

Tek mi tudi tokrat ni preveč dobro uspel, vendar pa tudi tempo 4':43"/Km ni tako slab, da bi pokvaril pozitivne vtise današnjega dne, pa čeprav sem v kategoriji zasedel nehvaležno četrto mesto. V tolažbo mi ostaja dejstvo da ste me prehitela dva večkratna IronMan-a! ;)

Zahvala za foto-video materijal pa gre tokrat na dva konca in sicer, Neni in Kristini.

Ni komentarjev: